Obisk stranišča ni enostavna stvar. Slovenski filozof Slavoj Žižek je okoli oblike straniščnih školjk že pred časom napletel zgodbo o razlikah med narodi. Ameriška stranišča, kjer se izloček ves čas opravljanja potrebe raztaplja v tekočini, naj bi po Žižku razkrivala liberalni karakter anglosaškega sveta. Izločka ne poskušajo skriti pred očmi, ga pa prepustijo pogojem, ki vodijo v njegov razkroj. Francoska školjka, kjer se izloček nemudoma skrije pogledu, naj bi bila dediščina francoske revolucije in giljotine. Tako kot je z giljotino naglo in brez pretiranega haska odfrčala glava, se tudi blato kot nezaželen element hitro pospravi. Slavne nemške školjke s poličko pa naj bi govorile o drobnjakarski študioznosti nemškega človeka, ki poskuša celo iz blata razbrati skrivnosti o svojem telesu, zdravju in priporočljivi dieti.
Izumitelji prvega prenosnega bideja poskušajo prepričati, da je podoben ideološki moment prisoten tudi pri sklepu opravljanja velike potrebe, ko si očistimo zadnjico. Morda imajo prav. Rimljani so uporabljali gobice na palici, v akcijskem znanstvenofantastičnem filmu Uničevalec pa so se smejali Sylvestru Stallonu, ker ni znal uporabljati treh školjkic. Razumljivo, saj na zahodu že več kot sto let uporabljamo toaletni papir. Ta ima svoje prednosti in slabosti, z današnjega ekološkega stališča pa je problematičen predvsem njegov velik okoljski davek. Povprečno naj bi vsak uporabnik toaletnega papirja na leto porabil okoli sto rolic. Količina se sicer razlikuje od države do države. Daleč najbolj potratni so Američani, kmalu jim sledijo Britanci, medtem ko so prebivalci nekaterih vzhodnoevropskih držav šokantno varčni. Po podatkih iz leta 2014 naj bi Ukrajinci porabili kar petindvajsetkrat manj rolic kot Britanci. V praksi naj bi to pomenilo manj kot 5 rolic na Ukrajinca na leto, kar je težko verjeti. V vsakem primeru naj bi že samo v ZDA vsako leto porabili za 15 milijonov dreves toaletnega papirja in 1790 milijard litrov vode za njegovo proizvodnjo. Odločitev proti toaletnemu papirju je torej odločitev za naš planet.
Ekipa podjetja Sonny je prepričana, da lahko ta okoljski problem odplaknejo s prenosnim bidejem. Ta je videti kot aluminijasta cev z drsnim gumbom. Ko gumb potisnemo proti vrhu naprave, iz te pokuka glava z luknjo za brizganje vode, uporabnik pa se lahko odloči za večjo ali manjšo intenzivnost brizganja. Za higieničnost naprave skrbi protibakterijska prevleka glave, ki jo lahko dodatno očistimo z milom ali detergentom. Pred uporabo moramo paziti, da smo v sonnyjev rezervoar nalili do 100 mililitrov vode, kar zadošča za 40 sekund brizganja pri standardni intenzivnosti ali 25 sekund visoke intenzivnosti. Že ena ura polnjenja baterije pa bo zadoščala za tritedensko uporabo dvakrat na dan. Proizvajalci trdijo, da bomo po uporabi njihovega prenosnega bideja potrebovali zgolj še dva ali tri lističe papirja, da si osušimo zadnjico, s čimer je misija Ukrajina že precej bolj izvedljiva.
V predprodaji za bide sonny želijo 98 dolarjev. Čeprav se zadeva morda zdi smešna, pa so na množični platformi Indiegogo že za 28-krat presegli zastavljeni cilj naročil.
