Po zasegu prvega tankerja so ZDA želele vzpostaviti mednarodno koalicijo držav, ki bi z vojaškimi ladjami zagotavljala svobodno plovbo v Perzijskem zalivu. A evropske države so do tega zadržane, saj jih skrbi morebiten konflikt z Iranom.
Zarif je dodal, da so ZDA za ta položaj krive same, ker so kršile mednarodno pravo in ustvarile napetosti in krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemčija, ena od podpisnic jedrskega dogovora, se je že javno distancirala od ameriške kampanje proti Iranu in zato najverjetneje ne bo sodelovala v mednarodni misiji v Hormuški ožini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iran je v nedeljo sporočil, da je zasegel tuj tanker, ki naj bi tihotapil 700.000 litrov nafto za nekatere arabske države. Naknadno so sporočili, da naj bi šlo za iraški tanker, a so v Bagdadu danes to zanikali in dodali, da spoštujejo vse mednarodnopravne norme pri izvozu surove nafte in drugih naftnih proizvodov.
Prvič je Iran zaradi domnevnega tihotapljenja goriva zasegel plovilo MT Riah, ki je plulo pod panamsko zastavo, 18. julija. Dan pozneje je sporočil tudi, da so zajeli britanski tanker Stena Impero, ker naj bi kršil »mednarodna pomorska pravila«.
Ta zaseg se je sicer zgodil dva tedna potem, ko so britanske oblasti blizu Gibraltarja zasegle iranski tanker, ker naj bi kršil EU sankcije, usmerjene proti Siriji. Španski zunanji minister Josep Borrell je namignil, da je bila ladja zasežena na podlagi ameriške zahteve Veliki Britaniji.
Na tiskovni konferenci je Zarif tudi povedal, da so ga v ZDA povabili na srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v nasprotnem primeru pa mu zagrozili v sankcijami. Srečanje je vseeno zavrnil, nato pa so proti njemu uvedli v sredo sankcije.
Napetosti med Iranom in Zahodom se sicer stopnjujejo že več mesecev. Uvod v to je bil enostranski izstop ZDA iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem sporazumu iz leta 2015 in ponovna uvedba sankcij ZDA proti tej državi.
