Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ob sprejemu poveljnikov hrvaške vojske na kninski trdnjavi povedala, kako jo je med domovinsko vojno pekla vest. »Najraje bi prijela za puško in odšla na bojišče, a zavedala sem se, da ni vse v mečih in soočenjih s tistimi, ki so stali pred nami,« je povedala predsednica in dodala, da je vedela, da ima dolžnosti v sklopu ministrstva za zunanje zadeve. Pojasnila je, da se je, ko je služila kot pomočnica glavnega tajnika Nata, trudila, da bi operacijo Nevihta prikazala kot zakonito vojaško operacijo. Ob sklepu sprejema pa se je Grabar-Kitarovićeva pridružila vojaškemu zboru in zapela »U boj, u boj« iz opere Nikola Šubić Zrinski.

Čustven govor hrvaške predsednice je sicer trajal 20 minut, skoraj polovico časa pa je govorila v angleščini in besede posvetila ameriškim gostom. Ob tem je zagotovila, da je Hrvaška najboljša možna zaveznica ZDA in ostalim članicam zavezništva Nato, saj ceni vrednost svobode in se zaveda, da na pomoč drugih lahko računa zgolj, če je pripravljena tudi sama pomagati drugim. Temu je dodala, da se Hrvaška brani tudi v Afganistanu, saj lahko v primeru padca te države proti Evropi krene 7 milijonov ljudi. Ob tem se je spomnila na besede hrvaškega vojaka v Afganistanu. Ta je na vprašanje, zakaj je tam, odgovoril: »Povejte ljudem, da se domovina brani, ko sta sovražnik in nevarnost daleč. Iz izkušenj vem, da je, ko pride sovražnik na domača vrata, prepozno.«

Posebej se je hrvaška predsednica zahvalila tudi nekdanjemu obrambnemu ministru ZDA generalu Jamesu Mattisu, za katerega je rekla, da je Nevihto ocenil za edinstveno izvedeno hrvaško vojno operacijo, ki je šla v učbenike vojne zgodovine.

Danes v Kninu osrednja slovesnost

Na Hrvaškem danes obeležujejo dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Na osrednji državni spominski slovesnosti v Kninu, ki se je začela s polaganjem vencev ob spomeniku padlim, je hrvaška predsednica poudarila, da se je treba obrniti v prihodnost. Hrvaška mora postati država blaginje in svobode, v kateri se cenita življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube ter prepiri, ki krepijo brezup in delitve, se je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zavzela predsednica.

Citirala je tudi medvojnega hrvaškega generala Anteja Gotovino, da je »vojna končana, obrnimo se v prihodnost«.

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, letos pa se slavje odvija tudi v luči bližajočih se predsedniških volitev, pa jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja.

Z operacijo Nevihta si je Hrvaška leta 1995 v samo treh dneh, od 4. do 7. avgusta, povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod nadzorom srbskih upornikov, med njo pa je bilo po srbskih ocenah s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250.000 Srbov. Okoli 2000 naj bi jih umrlo.

Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da jih je bilo približno 90.000. Nazaj na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.

Z operacijo Nevihta se je potem praktično končala vojna na Hrvaškem, ki se je začela leta 1991. Bila pa je tudi odločilna za konec vojne v sosednji Bosni in Hercegovini (1992-1995).

Hrvaška operacija Nevihta hrvaška domovinska vojna Kolinda Grabar-Kitarović