Ustavljen letalski promet in mestna podzemna železnica, blokirane ulice in splošna stavka, ki je omrtvila trgovsko in drugo gospodarsko dejavnost mesta, so prisilili vodjo hongkonške izvršne oblasti Carrie Lam, da se je po dnevih molka vendarle oglasila. Protestnike je obdolžila, da večino prebivalstva spravljajo v veliko zaskrbljenost, jih pozvala, da rečejo ne kaosu, ter zatrdila, da bo vlada odločno zagotavljala spoštovanje zakonov in red ter si povrnila zaupanje. »Čas je, da zborujemo skupaj,« je še sporočila Lamova, potem ko so se protesti sprevrgli v nasilne obračune s policijo, ki je danes aretirala rekordno število protestnikov v že dva meseca trajajočih demonstracijah, in sicer 82.
Današnji protesti so po silovitosti in nasilnosti presegali vse dosedanje, od začetnih zahtev po umiku spornega zakona o izročitvah osumljencev kaznivih dejanj matični kitajski, katerega sprejemanje je bilo suspendirano že pred tedni, pa so vse glasnejše zahteve po koncu sedanje propekinško usmerjene mestne oblasti. Lamova jim je zato tudi očitala, da rušijo ob vrnitvi Hongkonga Kitajski uveljavljen sistem »ene države, dveh sistemov« z ogrožanjem suverenosti matične države in zahtevami po revolucionarni odcepitvi mesta.
Na vseh ravneh vlada precejšnja negotovost glede razvoja dogodkov. Hongkong že trpi občutno gospodarsko škodo zaradi izpada turistov in oviranja drugih dejavnosti, demonstranti pa so z blokado treh glavnih predorov med otokom Hongkong in Kowloonom na celini ter prekinitvijo javnega prometa na tisoče ljudem onemogočili prihod na delo. Protestniki imajo na povzročeno gospodarsko škodo enostaven odgovor, namreč da nobena izguba denarja ni primerljiva z izgubo svobode, ki da grozi Hongkonžanom.
Znova se je oglasil tudi Peking, ki za napetosti v Dišečem pristanišču, kar pomeni zapis mesta v kantonskem dialektu, obtožuje tuje dejavnike. Zunanje ministrstvo je tako pozvalo ZDA, naj se ne vmešavajo v dogajanje, vsem pa sporočilo, naj ne podcenjujejo kitajske odločenosti, da zagotovi stabilnost Hongkonga.
