Časi, ko so se na stojnicah po Sloveniji prodajali raznorazni ponaredki luksuznih blagovnih znamk, dresi športnih klubov…, so že zdavnaj minili. Četudi je Hrvaška že pred petimi leti vstopila v EU, je dopuščala cvetočo trgovino s ponaredki v obalnih mestih in drugod, kjer je še danes mogoče kupiti torbico Louisa Vuittona za nekaj deset evrov, medtem ko je treba za tovrstne originalne izdelke odšteti tudi po nekaj tisočakov. Kot vse kaže, so se v sosednji državi zdaj na tem področju odločili narediti red. Minuli ponedeljek so namreč hrvaški cariniki in policisti v Umagu na stojnicah zasegli večje količine ponarejenega blaga. Podobne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih hrvaških letoviščih.
Porabniki, ki kupujejo ponarejeno blago, se pogosto ne zavedajo, da s tem financirajo različne kriminalne in teroristične organizacije. Po pojasnilih Urada RS za intelektualno lastnino (UIL) ponarejevalci niso sodobni robini hoodi, saj se poleg ponarejanja blaga ukvarjajo še z drugimi kriminalnimi dejavnostmi, ne plačujejo davkov, ne spoštujejo zakonov, lahko ogrožajo zdravje in dobrobit potrošnikov, prispevajo h korupciji, pogosto zaposlujejo otroke in nezakonite priseljence ter so del verige trgovine z ljudmi. Na podlagi nedavne študije, ki jo je Urad EU za intelektualno lastnino izdelal skupaj z Evropskim patentnim uradom, se zaradi ponarejanja v enajstih ključnih gospodarskih panogah v EU po ocenah letno izgubi okoli 60 milijard evrov, kar predstavlja 7,4 odstotka celotne prodaje, in 468.000 delovnih mest. V Sloveniji so letne izgube zaradi ponarejanja in piratstva ocenjene na 215 milijonov evrov, kar ustreza 12 odstotkom obsega prodaje v enajstih gospodarskih panogah, skupno število izgubljenih delovnih mest je skoraj dva tisoč.
104 evri izgube na državljana
Dandanes ne obstaja več nobeno blago, ki bi bilo varno pred ponarejevalci. V enajst ključnih gospodarskih sektorjev EU, ki so izpostavljeni kršitvam pravic intelektualne lastnine, se uvrščajo kozmetika in osebna nega, oblačila, obutev in dodatki, športna oprema, igrače in igre, nakit in ure, ročne torbe in prtljaga, posneta glasba, žganje in vino, farmacevtski izdelki, pesticidi ter pametni telefoni. Po pojasnilih UIL so v Sloveniji panoge z največjo izgubo oblačila, zdravila, pametni telefoni, ročne torbice in kozmetični izdelki, po podatkih omenjene analize pa vrednost izgub na slovenskega državljana v povprečju znaša 104 evre.
Nadzor nad blagom, ki prihaja na carinsko območje Slovenije iz tretjih držav, kar velja tudi za varstvo pravic intelektualne lastnine, izvaja Finančna uprava RS (Furs). V prvem polletju letošnjega leta so na Fursu zadržali 259 pošiljk blaga. Upoštevaje vrednost izdelkov, ki bi jih originali dosegli na trgu, znaša ocenjena vrednost zadržanega blaga okoli 4,5 milijona evrov. Največ zadržanih pošiljk, in sicer 203, je bilo v poštnem prometu, njihova vrednost pa je znašala 356.000 evrov. V pomorskem prometu je bilo zadržanih 46 pošiljk, v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov, v letalskem pa deset pošiljk, skupno vrednih dobrih 502.000 evrov. Po pojasnilih Fursa so poštne pošiljke namenjene fizičnim osebam v Sloveniji, prav tako pošiljke, ki prispejo z letalskim prometom. Pošiljke, ki z zabojniki prispejo v Koper, pa so večinoma namenjene na Madžarsko in nekaj malega na Hrvaško. Od 46 pošiljk, ki so bile zadržane letos v koprski luki, jih je bilo deset namenjenih v Slovenijo. Največkrat je šlo za igrače, mobilne telefone in njihove dele ter avdio- in videonaprave.
V minulem letu pa je Furs v 435 primerih zadržal za skoraj 52 milijonov evrov blaga. Od tega je bilo za 36 milijonov evrov sončnih očal, za devet milijonov evrov avdio- in videonaprav ter za 1,7 milijona evrov igrač. Med drugim so na letališču Brnik zasegli 300 ponarejenih ur znamke Gucci. Vrednost pošiljke je znašala 922 evrov, vrednost njihovih originalov pa bi znašala 240.000 evrov.
Uničenje ali dokazovanje na sodišču
Če se pojavi sum, da je z blagom kršena katera od pravic intelektualne lastnine, Furs zadrži pošiljko in o tem obvesti prejemnika blaga oziroma uvoznika in imetnika pravice (na primer nosilca blagovne znamke). Nadaljnji postopek je odvisen od uvoznika blaga. Če se ta strinja z uničenjem, se blago uniči pod carinskim nadzorom, sicer pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene, so pojasnili na Fursu in dodali, da sami ne ugotavljajo, ali je blago dejansko ponarejeno ali ne.
Nadzora nad blagom, ki je že na slovenskem trgu, pa na Fursu ne izvajajo. Po zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ima tržni inšpektorat določene pristojnosti, v primeru, ko podjetje prodaja izdelke, ki so podobni izdelkom drugega proizvajalca, je dejal Janez Novak, vodja sektorja za tehnično področje nadzora pri Tržnem inšpektoratu RS. Če se ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso, se mu z odločbo prepove takšno prakso, v primeru, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov. Obenem takšno ravnanje predstavlja prekršek, za katerega je predpisana globa, je dejal Novak. Tudi po njegovih pojasnilih o tem, ali je blago ponarejeno ali ne, presojajo imetniki blagovne znamke in nato sprožijo sodne postopke.
Po podatkih policije so v prvi polovici letošnjega leta obravnavali eno kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela, s katerim je bila povzročena škoda v višini 16.000 evrov. V lanskem letu pa je bilo obravnavanih sedem tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena škoda v višini 18.000 evrov.
