V Sloveniji stroške ločenega zbiranja odpadne embalaže krijejo gospodinjstva. Ti stroški skupaj s komuniciranjem po pojasnilih Joachima Quodena, direktorja združenja EXPRA, ki ga sestavlja 26 družb za ravnanje z odpadno embalažo iz vse Evrope, predstavljajo 80 odstotkov vseh stroškov sistema ravnanja z odpadno embalažo. A čeprav nova evropska direktiva o odpadkih določa, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih je pooblastil proizvajalec, teh odpadkov od komunal ne smejo več prevzemati brezplačno, ministrstvo za okolje in prostor v novi nacionalni odpadkarski zakonodaji sprememb (še) ne predvideva.
Proizvajalci krijejo zgolj tretjino stroškov
Na to so ministrstvo v pred kratkim končani javni obravnavi opozorili ljubljanska in velenjska občina ter nevladni organizaciji Ekologi brez meja in Eko krog. Slednja organizacija je poudarila, da v predlogu sprememb zakona o varstvu okolja sicer beremo, da se v nacionalni pravni red prenašajo nekatere zahteve direktive o odpadkih, predvsem razširjena odgovornost proizvajalcev, kjer ti nosijo finančno odgovornost za odpadno embalažo v celoti, vključno z ločenim zbiranjem, informiranjem in obdelavo podatkov. A čeprav odstopanje od 100-odstotnega kritja stroškov direktiva dopušča zgolj izjemoma, v predlaganih spremembah uredbe o (odpadni) embalaži po opozorilih nevladnikov takšnih določil ni več. »Še več, finančna odgovornost ostaja deljena natanko tako kot zdaj: gospodinjstva plačajo ločeno zbiranje svoje odpadne embalaže, embalažne sheme k temu ne prispevajo nič,« so opozorili.
Da direktiva zahteva vsaj 80-odstotno kritje stroškov proizvajalcev, izpostavljajo tudi Ekologi brez meja. »Glede na to, da trenutno v sistem ni zajet ves strošek in da je ocena sektorja, da se trenutno vplačuje samo tretjina stroška ravnanja z odpadno embalažo, 80-odstotnega prispevka na predpisani način nikakor ne bomo dosegli, tudi z upoštevanjem novih zavezancev za plačilo embalažnine ne,« v društvu niso pozabili, da okoljsko ministrstvo s predlaganimi spremembami vendarle ukinja vsaj sporno mejo 15 ton izdane embalaže. Do tega praga proizvajalcem oziroma distributerjem zdaj ni treba plačevati nobenih stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, torej tako imenovane embalažnine.
Vse več zabojnikov, vse več stroškov za občane
Na velenjski občini so spomnili, da je država prek edinstvenega slovenskega sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev na občine in pozneje še na občane prenesla strošek vzpostavitve zbiralnic oziroma zabojnikov za ločeno zbiranje embalaže. Zbiranje embalaže po njihovih opozorilih še zdaj plačujejo občani, in to tako, da s položnic sploh ni mogoče razbrati, koliko ti stroški znašajo, saj so glede na obstoječe državne predpise skriti v stroške ravnanja z vso maso komunalnih odpadkov. »Občine smo namestile zbiralnice najprej na območjih za 500 prebivalcev. Začele so se dogajati grozne situacije s preobremenjenimi zbiralnicami, zato so sledile postavitve novih. Standard se je izboljševal, stroški ravnanja so se zvišali z nekaj več kot 10 evrov na 24 evrov na položnico, občani pa so negodovali zaradi cen in niso razumeli, da ločujejo in kljub temu plačujejo več. Nato je kopičenje embalaže sprožilo nameščanje dodatnih zabojnikov pri vseh individualnih objektih. Gre za tako imenovani sistem od vrat do vrat, ki ni nič drugega kot razpršeno skladiščenje in telovadba s pogostostjo odvozov, ki pomeni dodatne podražitve. Več zabojnikov pomeni več amortizacije, več najemnine, višji strošek položnice,« so ilustrativno povzeli na velenjski občini.
Tudi ljubljanska mestna uprava je pričakovala, da bo vlada z novo uredbo proizvajalcem naložila bistveno več obveznosti kot doslej, in sicer načeloma tudi stroške ločenega zbiranja odpadne embalaže. »Z nadgradnjo obstoječega koncepta deljene odgovornosti bi tako po dolgih letih pripomogli k izboljšanju delovanja sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji,« so pojasnili na ljubljanski občini.
Ali bodo njihovi predlogi uslišani, bodo tako kot ostale organizacije in posamezniki, ki so poslali okoli 70 sklopov pripomb na novo odpadkarsko zakonodajo, po pojasnilih ministrstva izvedeli najpozneje do konca letošnjega leta. Do takrat naj bi vlada sprejela novo uredbo o (odpadni) embalaži, ki jo morajo pred tem pregledati še evropska komisija in vse države članice. Spremembe krovnega zakona o varstvu okolja pa bo vlada na mizo dobila predvidoma jeseni.
