Da mestno jedro Črnomlja pod zemljo skriva bogastvo ostankov iz preteklosti, arheologi vedo že dolgo. Zato niti niso bili presenečeni, ko so že lani v okviru prenove mestnega jedra naleteli na velikansko mestno grobišče. Jih je pa precej presenetila sama številnost grobov, pravi arheolog Aleš Tiran. Od letošnjega maja izkopavanja potekajo na trgu med cerkvijo svetega Petra ter banko, kjer so izkopali že več kot 300 grobov oziroma okostij.
»Na tem mestu so pokopavali okoli 600 let, to je bilo edino pokopališče daleč naokoli. Tako smo na kakšnih 50 kvadratnih metrih odkrili kar okoli 200 grobov, nekatere na globini zgolj 40 do 50 centimetrov, torej tik pod tamponom oziroma asfaltno površino. Pokojne so pokopavali kar drugega čez drugega. Zato se mnoga okostja prekrivajo,« dodaja Tiran.
Grobišče na območju celotnega mestnega jedra
Arheologi sklepajo, da je bilo grobišče v uporabi približno od leta 1228, ko je bila cerkev svetega Petra v pisnih virih tudi prvič omenjena, pa do leta 1806, ko se je s cesarskim odlokom prepovedalo pokopavati znotraj mestnih obzidij oziroma samih mestnih jeder, pojasnjuje Tiran. Grobišče se širi po vsem mestnem jedru, a ga bodo izkopali le del, kjer je to nujno potrebno zaradi predvidenega znižanja terena ob prenovi.
V slabih treh mesecih so izkopali okoli 315 grobov, pričakujejo jih še več. »Izkopavanja potekajo razmeroma počasi, kajti gre za zelo podrobno delo. Ko odkrijemo okostje, ga je treba previdno izkopati, očistiti vse kosti, ugotoviti, ali so morda v grob priloženi kakršni koli dodatki. Vse skupaj moramo dokumentirati, izmeriti, primerno zaščititi in zapakirati.« Kosti nato pošljejo na antropološke analize v Ljubljano, s katerimi ugotovijo spol, starost, morebitne poškodbe, bolezni pa tudi način in standard življenja.
Grobišče sodi v krščansko obdobje, za katero so značilni skeletni grobovi. Kot dodaja Tiran, je krščanski način pokopa stremel k preprostosti. »V grobove niso pridajali vrednejših osebnih predmetov, kvečjemu rožne vence, ki jih najdemo bodisi okrog vratu ali pa navite okoli rok, pa prstane, dele oblačil, sponke.« Pri nekaterih grobovih so našli sledove lesa, kar pomeni, da so bili pokojniki pokopani v krstah. Spet pri drugih so se ohranili le žeblji s krste, na podlagi katerih lahko predvidijo obod posameznega groba. »Seveda pa je bilo prebivalstvo že takrat razslojeno. Medtem ko so bogatejše že pokopavali v krstah, odete v posebna oblačila, kar nakazujejo najdeni deli noše, so reveže pokopavali brez vsega, verjetno odete le v mrtvaški prt.«
Dvesto tisočakov za izkopavanja
Prenova Ulice Mirana Jarca in ureditev platoja ob cerkvi svetega Petra je vredna okoli 200.000 evrov, še toliko bo morala občina zagotoviti za arheološka izkopavanja, pravi črnomaljski župan Andrej Kavšek. To je za občino ogromno. Ker pa so po njegovem mnenju najdbe tudi državnega pomena, bi pri pokrivanju tovrstnih stroškov, kot pravi, morala na neki način sodelovati tudi država oziroma zakonsko zadevo drugače urediti.
»Od lanske pomladi, ko so se začela izkopavanja v mestnem jedru, je bilo odkritih že več kot 500 grobov. Odkritega je bilo več, kot je stroka pričakovala, in dela so se temu primerno zavlekla. A hkrati smo seveda izjemno ponosni na najdbe, ki pričajo o bogati in dolgi tradiciji poselitve na naših tleh.« Ena najdragocenejših letošnjih najdb je bil, denimo, poznoantični zlatnik, ki so ga našli pri raziskavah v Ulici Mirana Jarca.
»Stvari urejamo tako, da bi jih lahko v prihodnje predstavili turistom in obiskovalcem,« dodaja Kavšek. V Vojni vasi naj bi uredili tudi kostnico, kamor bodo po vseh opravljenih raziskavah okostja primerno pokopali.
