Odvetniška pripravnica Florence Tung, ki se je udeležila protesta v četrti Tseung Kwan O, je dejala, da ne glede na to, kaj državljani naredijo, ne morejo spremeniti vlade. S tem je namigovala na neizvoljeno vodstvo Hongkonga, naklonjeno Pekingu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Delavec v izobraževalnem sistemu Kai Hou pa je povedal, da se ne strinja s strategijo nasilnih protestnikov, a podpira njihove cilje.
Drug današnji shod je napovedan pred uradom, ki v Hongkongu predstavlja kitajsko vlado. Pred dvema tednoma so protestniki v to pisarno metali jajca in barvo, kar je razjarilo Peking.
Po nekaj aretacijah v delavski četrti Wong Tai Sin se je zgodaj zjutraj v podporo protestnikom zbrala množica domačinov. Policija je proti njim uporabila solzivec.
Več tisoč ljudi v podporo policiji
Zjutraj pa se je v politično polariziranem Hongkongu zbralo tudi več deset tisoč ljudi v podporo policiji, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua.
Protesti naj bi se sicer nadaljevali tudi v ponedeljek. Kot poroča South China Morning Post, naj bi se ji pridružilo okoli 14.000 ljudi iz 20 različnih sektorjev.
V soboto se je na vse bolj nasilnih protestih v tem posebnem upravnem območju Kitajske že deveti konec tedna zbralo več deset tisoč ljudi. Skupina podpornikov vlade je medtem napadla protestnike, zaradi česar so v bolnišnico odpeljali 45 ljudi.
Nekateri obtožujejo policijo, da se je med napadom odzvala prepočasi. Policija naj bi v noči na danes aretirala več kot 20 protestnikov, skupno število aretiranih od izbruha protestov 9. junija pa se je tako povzpelo na več kot 200.
Kitajska vojska je sicer pred dnevi opozorila protivladne protestnike, da ne bo dopuščala nasilja v mestu, je poročal South China Morning Post. V Hongkongu so več deset protestnikov prejšnji teden tudi obtožili upora, zaradi česar jim grozi do 10 let zapora.
Množični protesti so izbruhnili 9. junija zaradi predloga zakona, ki bi dopustil izročitev osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski. Čeprav so oblasti predlog zakona umaknile, so protesti prerasli v obsežne protivladne proteste, pa tudi v proteste proti policijskemu nasilju in za demokratične reforme.
