V presledku trinajstih ur sta v Teksasu na jugu in Ohiu na severu ZDA osamljena strelca z rafalnim orožjem sejala smrt. Prvi je v Walmartovem trgovinskem središču v El Pasu sredi sobotnega dopoldneva ubil 20 ljudi, 26 pa ranil, medtem ko je drugi malo po polnoči (v noči na nedeljo) v središču Daytona pred priljubljenim lokalom pobil devet ljudi, še najmanj 27 pa jih je ranil; ko je skušal vstopiti še v lokal, ga je pokončala policija. Strelec v Daytonu je prišel na prizorišče z neprebojnim jopičem, policijska patrulja pa je bila v bližini in se je po navedbah pomočnika poveljnika policije Matta Carperja odzvala v minuti ter morilca, zdaj identificiranega po imenu Connor Betts, tudi ubila. Daytonski župan Nan Whaley se je policistom zahvalil za njihov pogum in bliskovit odziv, saj bi sicer, kot je dejal, žalovali za več sto obiskovalci Oregona, zgodovinske mestne soseske, prepolne restavracij, galerij, trgovin in nočnih klubov.

Enaindvajsetletni napadalec v El Pasu, obmejnem mestu z Mehiko, se je po strelskem pohodu predal policiji, ameriški mediji pa so že objavili, da je na spletu objavil »manifest«, ki kaže na rasistično motiviran poboj. Šlo naj bi za Patricka Crusiusa iz dobrih tisoč kilometrov oddaljenega Allesa v predmestju Dallasa.

Medtem ko identiteta in motiv ubitega strelca iz Daytona v Ohiu danes še nista bila znana, so preiskovalci in ameriški mediji postregli z več podatki o napadalcu na kupce predvsem šolskih potrebščin v Walmartu v teksaškem El Pasu. Patrick Crusius je bil študent na kolidžu Collin v predmestju Dallasa od leta 2017 do letošnjega poletja, njegovo vodstvo pa že sodeluje s federalnimi organi pri preiskavi zločina, ki ga je FBI že označil za »domači terorizem«.

Rasistični manifest morilca v teksaškem El Pasu

Preiskovalci preučujejo tudi manifest na štirih straneh na pretežno slikovnem ameriškem portalu Infinitychan oziroma 8Chan, naslovljen z »Danes bom verjetno umrl«, za katerega verjamejo, da ga je objavil Crusius, spletni analitiki pri CNN pa so izbrskali, da je bil objavljen manj kot dvajset minut, preden je policija iz trgovinskega središča prejela prvo obvestilo o streljanju. Vsebina manifesta je nacionalistično obarvana z izkazovanjem sovraštva proti tako imenovanim hispanosom in imigrantom nasploh, hkrati pa obtožuje njihove že v ZDA rojene otroke, da pravim Američanom odvzemajo delo in uničujejo njihovo kulturo. Še posebno ga moti vplivna populacija latinskoameriškega rodu v Teksasu, za nemogočo pa razglaša tudi republikansko stranko, ker je preveč povezana s korporacijami, ki spodbujajo priseljevanje. Izrazil pa je tudi podporo morilcu, ki je marca letos v novozelandskem Christchurchu v dveh mošejah ubil 51 ljudi. Facebook in instagram sta medtem objavila, da sta umaknila profile z napadalčevim imenom in poskušata preprečiti, da bi se prek spleta manifest širil, a je CNN navajal, da so ga zlahka odkrili na več različnih platformah. Crusius pa naj bi medtem preiskovalcem zagotovil, da je deloval povsem sam in da so bili njegove tarče imigranti iz Latinske Amerike. Med ubitimi v obmejnem mestu, ki skupaj z Juarezom na mehiški strani Ria Granda šteje poltretji milijon prebivalcev, so bili tudi trije mehiški državljani, šest pa jih je bilo ranjenih.

Krvavi davek strelskega pohoda v Daytonu bi bil po vsej verjetnosti še mnogo hujši, če ne bi bila policijska patrulja v neposredni bližini in napadalca ubila tako rekoč v isti minuti, ko je pred lokalom v mestnem središču začel streljati. Danes ga je policija identificirala kot 24-letnega Connorja Bettsa iz dobrih 20 kilometrov oddaljenega Bellbrooka z okoli 7000 prebivalci in hkrati navedla, da ni imel policijske kartoteke, ni pa še bilo jasno, kakšni motivi so ga vodili v zločin.

Kriva je Trumpova retorika

Poboja s skupno 30 mrtvimi in več kot 50 ranjenimi sta hitro postala del že razgrete kampanje pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Donald Trump ju je v tvitu označil za »strahopetni dejanji« ter dodal, da ga skupaj z vsemi v državi obsoja in da »ni nobenega opravičila, ki bi kakor koli upravičilo ubijanje nedolžnih ljudi«. Nanj se je vsula poenotena kritika vseh demokratskih predsedniških kandidatov, ki so navajali, da je za najnovejša med vse bolj smrtonosnimi pokoli v ZDA kriva njegova rasistična in supremacistična retorika, skupaj z delitvami, ki jih vnaša med Američane.

strelski pohod streljanje nasilje rasizem Mehika Latinska Amerika Teksas ZDA orožje Ohio Oregon