Corine Bastide je pred kratkim preživela hudo prometno nesrečo. V bližini kraja Liège je zletela s ceste, se s polno hitrostjo zaletela v drevo, avto je obrnilo še na streho. A s tem se trnova pot Belgijke ni končala, to je bil šele njen začetek. V avtu je namreč ostala ujeta kar šest dni, in to brez hrane ter v neznosni vročini. »Prvo noč telefon kar ni nehal zvoniti. A me je vse tako bolelo, da ga nisem mogla doseči,« je iz bolnišnične postelje povedala za lokalni medij RTBF. Zaradi poškodovane hrbtenice se namreč ni mogla kaj dosti premikati. »Naslednji dan je telefon utihnil. Vedela sem, da je baterija prazna. Ko sem v bližini slišala ljudi, sem kričala, a me očitno ni nihče slišal,« se spominja peklenskih trenutkov v avtu.
V enem najhujših vročinskih valov v zadnjih letih v Belgiji so bile peklenske tudi temperature, ki so se tiste dni povzpele celo nad 40 stopinj Celzija. Rešila jo je nevihta. »Vročina je bila sprva zadušljiva. Vsakič, ko sem prestavila roke, sem izgubila zavest, a mi je z ogromno truda sčasoma uspelo odpreti vrata z nogo. Med koncem tedna je deževalo, kar je bilo prijetno. Dež sem lovila s posodico za žvečilke,« je opisala svojo iznajdljivost. Usta si je vlažila tudi tako, da je lizala mokro drevesno vejo. Pretirane lakote ni čutila.
Hotela preživeti zaradi otrok
Po drugi strani ji je dež povzročil preglavice, saj je morala dve noči prespati v vodi. Zeblo jo je in od mraza se kar ni nehala tresti. »Najhuje od vsega je bilo s hrbtom ležati na razbitem steklu. Skušala sem se dvigniti, a sem imela občutek, da mi bo raztrgalo hrbet,« je pojasnila med zdravljenjem v bolnišnici. Dehidrirano in onemoglo, a vendarle živo jo je šest dni po nesreči našla neka ženska. Prepoznala jo je prek fotografije na plakatih, ki so jih v iskalni akciji po okolici obešali njena družina in prijatelji. »Corine, si to ti, me je vprašala in mi povedala, da me povsod iščejo. Mislim, da je ona moj angel varuh,« ji je neizmerno hvaležna rešena Belgijka.
»Na trenutke sem pomislila, da mi ne bo uspelo, a sem hotela preživeti zaradi otrok. Misel nanje mi je dala moč in upanje. Nisem si mogla niti predstavljati, da bi mislili, da sem naredila kaj tako norega, kot je denimo samomor. Ne, bila je nesreča,« je še dodala. Petinštiridesetletnico so operirali, zdravniki pa ji napovedujejo popolno okrevanje.
