V Braziliji živi okoli 900.000 avtohtonih prebivalcev, ki sodijo v 300 različnih plemen ali etničnih skupin in predstavljajo le odstotek prebivalstva. Zanje je država odmerila 13 odstotkov ozemlja Brazilije predvsem v amazonskem pragozdu. Bolsonaru se to ne zdi smiselno in bi rad zemljišča odprl za rudarjenje in kmetovanje, saj sta mu bolj kot okolje pomembna dobiček in delovna mesta.
Njegovi načrti so sprožili skrbi po vsem svetu, saj amazonski pragozd velja za pljuča sveta in pospešeno uničevanje bo pospešilo podnebne spremembe po vsem svetu.
Bolsonaro je pred kratkim Nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja (INPE) obtožil laganja, ko je ta na podlagi satelitskih posnetkov ugotovil, da je krčenje amazonskega pragozda junija v primerjavi z junijem lani naraslo za 88 odstotkov, julija pa za 212 odstotkov.
Direktor inštituta Ricardo Galvao je v petek sporočil, da ga bo zaradi tega Bolsonaro odstavil. Bolsanaro je ocenil, da je poročilo šlo predaleč in da inštitut "služi nekaterim nevladnim organizacijam" ter s temi lažnimi podatki škodi državi.
Galvao ga je obtožil, da je strahopetec in da "neupravičeno obtožuje ljudi na najvišji ravni brazilske znanosti". Njegove sume pa je označil za "šalo 14-letnika".
Prejšnji mesec pa je bil umorjen vodja staroselcev Emyra Wajapi. Ubili naj bi ga Bolsonarovi privrženci, skupina rudarjev, ki je vdrla v vas, kar je obsodila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.
Bolsonaro trdi, da ni dokazov za umor. Staroselcem Brazilije se torej pod "brazilskim Trumpom", kot pravijo populističnemu predsedniku, ne obeta ravno svetla prihodnost, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Tako kot Trump je tudi Bolsonaro pripravljen priznati napako, če ga v to prisili sodišče. "Moja napaka. Vrhovno sodišče ima prav," so ga po poročanju dpa citirali brazilski mediji.
Bolsonarov naklep, da razmejevanje ozemlja staroselcev preda ministrstvu za kmetijstvo, ki bi ga potem delilo vsem drugim, samo njim ne, je maja ustavil zvezni kongres. Predsednik je vztrajal in izdal nov odlok, vrhovno sodišče pa je v petek razsodilo, da ni v skladu z ustavo, ker kongres ne more dvakrat odločati o isti zadevi v enem letnem zasedanju.
