Trump je dogovor podpisal brez pompa, saj se z njim noče hvaliti, ker krepko zvišuje proračunski primanjkljaj in dolg. Številni republikanci so bili proti zaradi načelnosti, vendar niso preveč ugovarjali, ker se Trumpa bojijo, vodstvo stranke pa si pred volitvami ne želi prepirov okrog proračuna in dolga.
Med redkimi, ki so si upali kaj povedati, je Trumpov zaveznik v senatu Rand Paul iz Kentuckyja, ki je dejal, da dogovor povečuje odvisnost Washingtona od ponorele porabe in dokazuje, da nobeni stranki ni mar, kakšno breme dolga bodo pustili naslednji generaciji.
Predlog za naslednji dve proračunski leti predvideva do 2750 milijard dolarjev proračunske porabe, kar gre čez mejo, ki so jo kongresni republikanci pred leti izsilili od demokratskega predsednika Baracka Obame v zameno za povišanje dovoljene meje javnega dolga.
Potrebo po kongresni potrditvi povišanja meje javnega dolga, ki se ga je nabralo za 22.000 milijard dolarjev, pa so sedaj zamrznili do julija 2021.
Skupaj z Federal Reserve poskrbela za najslabši letošnji borzni teden Wall Streeta
Newyorški borzni indeksi so v petek sklenili najslabši trgovalni teden letos, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v četrtek napovedal uvedbo dodatnih carin na uvoz s Kitajske. Trgovinske napetosti sedaj skrbijo že ameriško centralno banko Federal Reserve, ki je razočarala glede obresti.
Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s prejšnjim petkom padel za 707,44 točke oziroma 2,6 odstotka na 26.458,01 točke, širši indeks Standard & Poor's 500 za 93,81 točke oziroma 3,1 odstotka na 2932,05 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 326,14 točke oziroma 3,9 odstotka na 8004,07 točke.
Teden se je začel in do srede nadaljeval v znamenju pričakovanja odločitve Federal Reserve glede obrestnih mer in trgovanje je bilo omahljivo. Dow Jones je rahlo napredoval, druga dva indeksa rahlo nazadovala. V Šanghaju pa so se začela nova pogajanja o trgovini med ZDA in Kitajsko.
Trump je med pogajanji zaropotal proti Kitajski in omenil uvedbo dodatnih carin, če se ne bodo dogovorili o trgovini. Borzni indeksi so nazadovali, vendar rahlo, ker jih je bolj kot medla grožnja zanimalo pričakovano znižanje obrestnih mer v sredo. Trump je pritiskal tudi na Federal Reserve in že vnaprej zagotovil, da z odločitvijo ne bo zadovoljen, četudi se bodo obresti znižale, ker se ne bodo dovolj.
V znamenju tega so borzni vlagatelji dobili na mizo nekaj gospodarskih poročil, ki so bila ugodna. Conference Board je poročal o rasti vrednosti indeksa vodilnih kazalnikov ZDA v juliju na 124,3 točke, kar je najvišja vrednost letos.
Potrošniška poraba je v ZDA junija od maja narasla za 0,3 odstotka, ministrstvo za trgovino pa je podatke za maj popravilo navzgor z 0,4- na 0,5-odstotno rast.
Junija je malce napredovala tudi inflacija, vezana na potrošniško porabo, vendar le za 0,1 odstotka na mesečni in 1,4 odstotka na letni ravni. Brez upoštevanja cen energije in hrane pa je bila mesečna inflacija, vezana na potrošniško porabo, junija 0,2-odstotna, v primerjavi z junijem lani pa 1,6-odstotna.
Borzni vlagatelji so bili v sredo izrazito nezadovoljni, ker je centralna banka sicer znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na med dva in 2,25 odstotka, vendar pa je njen predsednik Jerome Powell menil, da to ni začetek serije nižanj. Izjava Odbora za odprti trg Federal Reserve (FOMC) je tudi omenila problematiko trgovinskih napetosti in trenutno kaže, da bo Trump dosegel svoje.
