Avtomobili so zelo zanimiva stvar in prav neverjetno je, ko opazuješ, kako se spreminja okus in z njim načini, kako doseči kupca in mu ponuditi nekaj malega več. A to velja v glavnem za osebna vozila, kjer avtomobil kupuje v 80 odstotkih srce in le v 20 razum. Pri dostavnikih, torej tistih, ki morajo »delati«, pa je ravno obratno. A tudi tukaj se svetovi počasi brišejo in čustva nezadržno rinejo tja, kjer še do pred kratkim niso imela veliko vpliva.
Kako bi si drugače razlagali na primer Fordovega transita connecta furgona? Avtomobil, ki se v marsičem spogleduje že z osebnim avtomobilom, sicer ostaja dostavnik, a udobje je že na tako visoki ravni, da se tudi tista potnika, ki sedita na edinih dveh sedežih, ne moreta prav nič pritoževati. Sama zasnova tega forda je jasna in enostavna. Sodobna oblika, ki sledi hišnim trendom, je zdaj tudi že obvezna, zato mu lahko celo rečemo, da je oblikovno zanimiv avto. Še več, ima nekaj podrobnosti, ki se jih ne bi sramoval noben osebni avtomobil, od sprednjega dela vozila naprej. V notranjosti je armaturna plošča vse prej kot oskubljena, dolgočasna, skromna… Toda zakaj naj bi sploh bila, dostava tovora je namreč lahko konec koncev tudi zanimiva stvar, ne več le mučenje. Kajti s spremembo filozofije so končno dojeli, da morajo tudi potniki na takih nalogah imeti kaj od avtomobilovega udobja, saj za volanom ali kot sopotniki preživijo v vozilu ogromno časa. Da, sodobni dostavniki so že zdavnaj prerasli čase galej in miselnosti, »saj je za dostavnike vse dovolj dobro«.
Tako je nekaj opreme tudi v tem vozilu, klimatska naprava, seveda, le da je dvopodročna na voljo za dodatnih 260 evrov, je pa zaradi manjšega potniškega prostora še učinkovitejša. Vzvratna kamera na primer tudi zahteva dodatnih 510 evrov, je pa priporočljiva – kljub zastekljenim zadnjim vratom in steklenemu oknu na predelni steni je namreč preglednost nazaj seveda bolj kot ne stvar občutka. Zaslonček za to kamero je nameščen kar v vzvratno ogledalo, je majhen, pa vseeno v veliko pomoč vozniku. Udobje na sedežu in položaj za volanom sta skoraj idealna, nobenega večjega naprezanja ni potrebnega za upravljanje tega vozila, čeprav je seveda še vedno v prvi vrsti dostavnik. Ena svetlejših stvari je vsekakor tudi motor – 1,5-litrski dizelski štirivaljnik zmore 120 konjev (88 kilovatov), kar je za njegove naloge idealna rešitev. Vozniku bo v veliko pomoč tudi soliden 6-stopenjski menjalnik, ki odlično sodeluje s prepričljivim motorjem, in če je treba, gre ta avtomobil tudi veliko hitreje, kot bi mu pripisali. Poraba je bila zmerna in tudi z večjimi obremenitvami ni prav veliko narasla. Pri gorivu je 5,7 litra na 100 kilometrov pač lepa številka, predvsem zato, ker motor veliko ponuja.
Koristnega prostora v do 2900 litrov velikem tovornem prostoru je dovolj, ko pa je vozilo prazno, se ne spremeni v poskakujočega žrebca, ampak ostane mirno in enostavno obvladljivo. Bočna drsna vrata so sicer le na desni strani vozila, za nekoga, ki veliko skače iz vozila in nazaj, bi prišla prav še ena, zadnja dvokrilna pa tudi omogočajo enostaven dostop do tovornega prostora. Cena je za tako vozilo ugodna, dobrih 22 tisočakov (s popustom pa dobrih 20) za »delovni« pripomoček, ki zna uporabnike zadovoljiti na celi fronti.
