V študiji so bili udeleženci razdeljeni v dve skupini. Prva je bila napotena v velneški hotel, druga je bila štiri dni doma. Tisti, ki so dneve preživeli v hotelu, so se morali udeleževati fizičnih aktivnosti (nordijska hoja, plavanje, joga…). Skupina, ki je kratek oddih preživljala doma, pa je lahko počela kar koli, le da aktivnost ni smela biti povezana z delom. »Ugotovili so, da je imel kratek oddih na udeležence pozitiven vpliv, ne glede na to, kje in kako so ga preživljali,« je povedala psihologinja Nina Kocbek, specialistka za ocenjevanje posameznikov pri podjetju Kompetenca. »Pozitiven vpliv so opazili pri zaznavi stresa in napora, oddih je vplival tudi na dobro počutje. Glede na raziskave lahko torej sklepamo, da je bistveno, da se občasno odklopimo od delovne rutine,« je povedala Kocbekova. Če vas zanimajo podrobnosti študije, akademski članek z njenimi ugotovitvami google ponudi pod imenom Short vacation improves stress level and well-being in german speaking middle-managers.
Dopust, ki to ni
Poleti pogovor neredko teče o občutku prekratkega dopusta in dopusta, ki ni prinesel sprostitve. Kocbekova vzroke vidi v navadah sodobnega zaposlenega, ki ne zna odmisliti službe. »Vse pogosteje se dogaja, da se na dopust odpravimo z različnimi delovnimi obveznostmi v mislih. Ko zapuščamo delovno mesto, skušamo zaključiti tekoče naloge, razmišljamo o tem, kaj vse nas bo čakalo, ko se vrnemo, poleg tega se še dodatno obremenjujemo, ker vemo, da moramo pripraviti prtljago. Prve dni dopusta naše misli švigajo k delu, razmišljamo, ali smo res vse pomembne stvari predali, ali smo kaj pozabili itd. Veliko ljudi pa celo na dopustu ostaja dosegljivih; pregleduje elektronsko pošto, odgovarja na klice ali organizira sestanke. Zadnja dva dni dopusta smo z mislimi spet v službi in se pripravljamo na to, kar nas čaka,« je naštevala in si izposodila misel sodelavke Tanje Novak, da se ljudje pred dopustom velikokrat obnašamo, kot da se na delovno mesto ne bomo vrnili. Želimo zaključiti vse, kar smo si zadali, in le stežka pustimo kakšno stvar odprto. Pri tem Kocbekova poudarja prizanesljivost do sebe. Po njenih besedah je pomembno, da zaključimo res najnujnejša opravila in naloge, če pa nam to ne uspe, si jih pustimo za prihodnjič. Če zaradi nujnosti in pomembnosti to ni mogoče, nalogo predamo. »Ozavestiti moramo, da se bomo vrnili, da bodo stvari počakale in da ni nič slabega, če kakšna zadeva ni urejena takoj,« je poudarila.
Enkrat na leto je premalo
Raziskave kažejo, da pravilno izkoriščen dopust pozitivno vpliva na zdravje in počutje. Pomanjkanje dopusta naj bi povečalo tveganje za srčno-žilna obolenja. Pri tem ni mišljen le glavni, letni dopust. Nina Kocbek kot najpomembnejše navaja sprotne, kratke oddihe. »Velikokrat ljudje čakajo na letni dopust, pozabijo pa, da se morajo spočiti in si napolniti baterije tudi med letom.« Ključno se ji zdi vključevanje v aktivnosti, s katerimi se sprostimo že med tednom, naj bo to šport, ustvarjanje, branje knjig itd. Pomembni so tudi kratki odmori med delovnim procesom. »Če med letom ne poskrbimo za svoje počutje, se nam lahko zgodi, da se dopust spremeni v bolniško,« je opozorila. Ljudje, ki se jim pogosto dogaja, da za vikende ali v času dopusta zbolijo, naj bodo še posebno pozorni na telesne znake stresa, kot so vročina, glavobol, prebavne motnje in potenje, ob katerih je treba ukrepati in ne čakati, da minejo, ne da bi spremenili način življenja in dela.
Priprava na dobro izkoriščen dopust
Psihologinja svetuje, da si dneva pred dopustom ne zapolnimo preveč. Teden pred dopustom pa namenimo zaključevanju nujnih opravil in zapisovanju nalog, ki bodo ostale nedokončane. Priporoča vključitev samodejnega odzivnika na elektronski pošti en dan dlje, kot smo dejansko na dopustu. »Tako lahko ob vrnitvi v miru vse pregledate in postavite prioritete. Jasno se je treba dogovoriti tudi glede dosegljivosti v času dopusta. Če je le mogoče, pustite službeni telefon in računalnik doma,« je še dejala.
