Zakon o zaščiti države sprejet.
Belgrad, 1. avgusta. (Izvirno.) Včerajšnja seja zakonodajne zbornice je pričela ob 5. uri popoldan. Kot prvi je govoril minister Pribičevič in utemeljeval potrebo zakona o zaščiti države. V svojem govoru je omenjal dogodke v maju l. 1920. Ob tej priliki mu je opozicija predbacivala zvezo s komunisti in je prišel v veliko zadrego. Za njim so posamezni klubi podali svoje izjave. Jugoslovanski klub je podal izjavo, da se z izjemnimi zakoni ne more strinjati. Jugoslov. klub naglaša, da je v smislu svojih načel vedno odločno obsojal vsako teroristično akcijo in se zato tudi ne more strinjati s terorjem od zgoraj, kakor ga mislijo uvesti oni, ki ustanavljajo »narodne garde«, ne toliko za pobijanje komunizma kakor ogrožanje in omejitve meščanskih svoboščin. Razun tega nosi ta zakonski predlog obeležje strankinega absolutizma, ki je bil vedno najopasnejši za obstoj države. Jugoslov. klub protestira nadalje proti nasilnim rekvizicijam, ki so se vedno dogajale na kmetih popolnoma protipostavno. Ravno tako protestira Jugosl. klub proti temu zakonu, ker uničuje združevalno svobodo delavstva in ga izroča na milost in nemilost kapitalistom. Jugosl. klub protestira dalje proti razveljavljenju mandatov komunističnih poslancev, ker je tako postopanje protipostavno in proti določbam volilnega prava. Odkar je vlada ukinila demokratske ustavne določbe, je zavladala silna pravna nesigurnost, ki naši državi silno škoduje doma in na zunaj. Iz teh razlogov bo Jugosl. klub glasoval proti zakonskemu načrtu »za zaščito države«. Po izjavah posameznih klubov se je vršilo glasovanje in je bil zakon o zaščiti države z večino glasov sprejet. Za je glasovalo 190 poslancev, proti pa 54.
Novi čas, 2. avgusta 1921
Narodna skupščina izročila sodišču vse komunistične poslance
Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. uri. Vršila se je razprava o poročilu imunitetnega odbora glede izročitve komunističnih poslancev preiskovalnemu sodniku.
Prvi je govoril radikalni desident Momčilo Ivanič, ki je branil komuniste in trdil, da zahteva po aretaciji ne temelji na pravni podlagi. Med njegovim govorom je bilo ponovno slišati medklice centra in viharno ploskanje komunistov. Komunist Triša Kanclerovič je obsojal delo vlade in skupščine in zatrjeval, da so zopet zmagale nekdanje avstrijske metode. (…)
Po govoru ministra pravde, Gjuričiča, ki je zagovarjal zahtevo sodišča po izročitvi in priporočal zbornici, naj se zahtevi ugodi, je sledilo glasovanje. Za izročitev so glasovali: demokrati, radikalci, zemljoradniki, slovenski samostojni kmetje, muslimani in oba narodna socijalista, proti izročitvi pa komunisti, klerikalci, republikanci, socijalni demokrati in Momčilo Ivanič. Predlog za izročitev je bil sprejet z veliko večino.
Jutro, 3. avgusta 1921
Za državno avtoriteto.
Narodna skupščina je sprejela predlog zakonodajnega odbora: predlog je postal zakon.
Že pred sprejetjem smo povdarili, da nosi vladni predlog na sebi vse znake površnosti in da je njegova juridična forma pod psom. Možnost izkoriščanja v strankarske svrhe je skoraj neomejena. Kljub temu pa smo se odločili, ker ni bila dana možnost debate, za sprejetje tega predloga in predlog je danes zakon.
Če je bil predlog formelno slab, seveda ne more biti niti zakon dober. Tudi zakon je slab in postane v nepravih, brezvestnih rokah našemu državnemu in narodnemu edinstvu lahko bolj nevaren, kot ves komunistični pokret. Napačno pojmovan in izkoriščan proti drugim kot prevratnim hujskačem lahko razbije obstoj države same.
Izredna moč, ki jo je dobila s tem zakonom vladna večina, se mora obračati izključno le proti zavestnim zavajalcem našega ljudstva v protidržavno gibanje in nasilje ter kvečjemu še proti neozdravno zaslepljenim idealnim fanatikom. Do tu sega zdrava uporaba izredne moči, ki jo je skupščina zaupala današnji vladni večini. Vse, kar bi šlo preko, bi bila zloraba zaupanja, ki bi rodila veliko zla in najsilnejšo reakcijo od strani vseh, ki resnično dobro mislijo z našo državo in našim narodom. In ta reakcija bi preko oborožene moči, preko bajonetov in topov vrgla vladno večino, ki ne bi znala ali hotela pravilno uporabiti danega ji zaupanja. (…)
Samovolja nahujskanih mas in neodgovornih elementov ne sme zmagati nad treznim premislekom in zakonitostjo. Državne koristi zahtevajo miren razvoj v našem notranjem življenju in naša vlada naj ve:
Za avtoriteto države gre!
Jugoslavija, 3. avgusta 1921
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
