Kaser je dekan omenjene fakultete, 66-letni znanstvenik, ki je soavtor dveh svetovnih klimatskih poročil, pozna spremembe, ki se skozi leta dogajajo na obeh ledenikih, bolje kot kdorkoli drug. Samo med leti 1973 in 1986 je južni Tirolec preživel več kot 400 dni v bivaku na robu ledenika Hintereisferner, ki velja za enega najdaljših in najbolje raziskanih ledenikov sveta. Profesor na innsbruški univerzi pa ni raziskoval le ledenikov med Avstrijo in Italijo, temveč tudi tako imenovane tropske ledenike v Peruju in vzhodni Afriki. Ko se je vrnil s svojih znanstvenih potovanj nazaj v Ötztalske Alpe, jih skorajda ni več prepoznal. »Hintereisferner je danes dolg le še pet kilometrov, v mojih študentskih letih je bil daljši od sedmih kilometrov, debelina ledu se je ponekod zmanjšala za kar 50 metrov,« pripoveduje Kaser. Skupaj s svojimi kolegi ocenjuje, da smo ljudje ledenike v Vzhodnih Alpah že »zaigrali« in jih v nekaj desetletjih ne bo več. Deželna vlada v Predarlberškem je v začetku julija razglasila klimatsko izredno stanje in sprejela vrsto ukrepov, s katerimi naj bi kar najhitreje zajezili emisije toplogrednih plinov. Za tirolske kot tudi predarlberške ledenike je to že prepozno, meni Kaser.
Ledenike v Vzhodnih Alpah smo že zaigrali
Georg Kaser se je ta teden s svojimi kolegi z univerze v Innsbrucku znova odpravil k merilni postaji med dvema tirolskima ledenikoma. Na 3250 metrih nadmorske višine merilni stolp v polurnem razmiku pošilja v dolino podatke o temperaturi, padavinah in vetrovih, raziskovalci fakultete za geologijo in klimatologijo pa dogajanje na ledenikih Hintereisferner in Hochjochferner skoraj v resničnem času lahko spremljajo tudi prek tamkajšnje kamere.