Podoben primer je uredba za novo načrtovano državno železniško progo drugi tir Divača–Koper (2TDK), v katero prav tako ni vključen ustrezen izračun »modal split« – je brez potniškega prometa. Uredba o 2TDK izhaja iz leta 2005, ko bi se morala obravnavati po postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) že za posamezne variante, pa ni bilo tako.

Medtem se je pokazalo tudi to, da projektna naloga za 2TDK vsebuje tehnične zahteve, ki so danes ocenjene za neracionalne (preblag vzdolžni profil, neracionalno elektro napajanje brez rekuperacije ipd.), in velike obremenitve okolja in prostora (nejasno obremenjevanje podtalnice, poseg v »Naturo 2000« in njeno razvrednotenje – Naravni rezervat doline Glinščice, podzemne kraške jame ipd.). Gre za forsiranje projekta, ki težko vzdrži presojo o »zastaranosti«.

Pravno vprašanje, ki je bilo obravnavano na US, po opisih sodeč ni zajemalo »gospodarnosti in učinkovitosti projekta« ter okoljske vzdržnosti. US vprašanja gospodarnosti in učinkovitosti projekta zato verjetno ni obravnavalo in tudi ne skladnosti postopkov z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UEM)  ter zakonom o javnih financah (ZJF). Obveznost vlade odločati gospodarno in učinkovito ter v javno korist izhaja iz ZJF.

Ministrstvo za infrastrukturo je ob razsodbi US izjavilo, da so imeli vsa potrebna zagotovila, da so bili postopki za sprejem uredbe o DPN izvedeni »v skladu z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije ter v skladu z veljavno zakonodajo«. Vendar poznavalci inženirske stroke lahko opredelijo, da postopki zanesljivo niso bili skladni z UEM. informacije iz medijev kažejo na to, da je bila UEM kršena in s tem tudi ZJF. Po 22. in 23. členu UEM vlada imenuje strokovno komisijo, ki oceni  dokumentacijo (dokument identifikacije investicijskega projekta – DIIP, predinvesticijsko zasnovo – PIZ in investicijski program – IP), ki je javna, prav tako informacije o stališčih članov komisije.

Vlada bi morala izhajati iz strateških dokumentov o razvoju prometa in regionalnem načrtovanju, torej iz obveznih podlag za pripravo dokumentacije (DIIP), ki jo nalaga UEM. S tem so določene potrebe in cilji, namesto tega se ne sme samovoljno pisati projektne naloge za projektiranje variant – in je podpisati. Prekoračena so pooblastila in obstaja možnost koruptivnega ravnanja, če projektna naloga za projektiranje variant ni temeljila na  dokumentu o ugotovljenih potrebah (DIIP). 

Pri ocenjevanju idejnega projekta (IP) in variantnih rešitev je bilo treba imeti na razpolago merila za ocenjevanje primernosti projekta; brez teh ni bilo mogoče identificirati razmerja med koristmi in stroški ter žrtvami. Postopek umeščanja v prostor ne more nadomestiti ali izničiti obveznosti ministra in vlade, da delata in zagotavljata gospodarno ter učinkovito izbiro variante, kot jima predpisuje UEM. Vprašanje »gospodarnosti in učinkovitosti« ne zadeva samo finančnih posledic, ampak tudi vplive na okolje, rabo zemljišč, socialni razvoj itd. UEM je glede tega jasna. Vendar US ni presojalo ustreznosti prostorskega akta glede UEM.

Vlada in ministrstvo za infrastrukturo sta poskušala odpraviti ključne praznine v podlagah za delo s strategijo razvoja prometa do leta 2030 in resolucijo o strategiji 2030, izdelano v letu 2017, ter podobno v zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2). 

Vendar ministrstvo za infrastrukturo in vlada delata v nasprotju z resolucijo ter ne sanirata preteklih napačnih ravnanj. Nekateri strateški dokumenti formalno obstajajo, nimajo pa vsebin, ki so nujno potrebne za to, da bi bilo mogoče na njihovi podlagi identificirati konkretne potrebe in osnovne značilnosti projekta ter potem pripraviti DIIP.

Na US je bilo dano  v presojo bolj skromno in omejeno vprašanje, o katerem je sodišče odločilo, kot je odločilo.

Med nedopustne opustitve vlade spada ignoriranje opozoril in opominov komisije EU za varstvo okolja, po katerih bi morala vlada odpraviti kršitve prava EU z umeščanjem državnih prostorskih načrtov do uskladitve slovenske zakonodaje s pravom EU v zakonu o urejanju prostora leta 2017.

Neskladno s pravom EU sta bila v prostor umeščena tudi »projekt drugi tir« in »tretja os«. Ali US ni upoštevalo teh stališč in zahtev evropske komisije ter se imajo pritožniki možnost pritožiti še na sodišče EU?

Preobremenjenost sedanje proge Divača–Koper bi morala vlada reševati tudi z uvedbo povečane uporabnine za tire, kot določa 15.d člen (uporabnina) zakona o železniškem prometu. Če vlada nima tehtnih razlogov za opustitev uvedbe povečane uporabnine po tem členu, je kriva za opustitev dolžnega gospodarnega ravnanja v dobro državnega proračuna in javnih financ.

Za Slovensko inženirsko zvezo:dr. Janvit Golob, u.d.i.k.t., predsednikPeter Černigoj, u.d.i.gr.,Martina Lipnik, u.d.i.a.