Pravzaprav je bilo to samo še vprašanje časa. Lahko bi se zgodilo prej, lahko tudi pozneje, a zgoditi se je moralo, nekoč, enkrat, prej ali slej. Naposled se je zgodilo prejšnjo sredo. Okrog osmih zjutraj so tri vozila iz 10. hrvaškega kontingenta v sestavi Natove misije v Afganistanu odpeljala iz tabora Kaja na obrobju Kabula. Petinštirideset minut pozneje, na območju Tarakhela, na cesti med Kabulom in Jalalabadom – niti dvesto metrov od Natovega oporišča Lion – se je v majhen hrvaški konvoj zaletel talibanski bombaš samomorilec na motornem triciklu, polnem eksploziva. Dva pripadnika hrvaškega kontingenta sta težje ranjena preživela ta napad, tretji pa ne: sedemindvajsetletni Josip Briški iz Sesvet pri Zagrebu, srečno poročen in oče eno leto starega dečka, je prvi ubiti vojak v Afganistanu od leta 2003, odkar Hrvaška tja pošilja svoje čete.
Deset dni, glejte, Hrvaška joče za svojo prvo vojno žrtvijo v Natovi, torej ameriški vojni proti terorizmu in pazljivo sem zabeležil vse, kar je bilo v teh desetih ...
Splošno znano je, da Slovenci nimajo smisla za humor. Takšen je ta nenavaden narod – Slovenci ne bi prepoznali zafrkancije, tudi če bi se jim kakšen...
