Danes se je tudi formalno iztekel polletni »odpovedni rok« pogodbe, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, odpovedal pa Donald Trump, potem ko je že administracija njegovega predhodnika Baracka Obame zatrjevala, da jo Rusija eklatantno krši. Voditelja jedrskih velesil sta pred dobrimi tremi desetletji želela preprečiti obstoj balističnih raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa, Moskva pa je po širitvi Nata na nekdanje članice Varšavskega pakta začela razvijati raketne sisteme, ki lahko na kratke razdalje ponesejo tudi jedrske glave.
Presekal je Trump
Omenjeni sporazum o prepovedi raket srednjega dosega (INF) je državama prepovedoval vse kopenske jedrske rakete in izstrelitvene sisteme z dometom med 500 in 5000 kilometrov. Rusija vseskozi zatrjuje, da njen nov raketni sistem 9M729 ne predstavlja kršitve sporazuma, saj je njegov doseg samo 480 kilometrov, ZDA skupaj z Natovimi vojaškimi strokovnjaki pa ocenjujejo, da je njihov domet petkrat daljši. V medsebojnem pregovarjanju med podpisnicama se od leta 2014 pa vse do lanskega oktobra ni zgodilo nič, za mnoge presenetljivi Obamov naslednik v Beli hiši Donald Trump pa je tedaj v svojem stilu objavil, da bo od sporazuma odstopil, če Moskva svojega ravnanja ne bo drastično spremenila. Formalno je Washington odpoved šestmesečni odpovedni rok objavil 1. februarja letos, Moskva pa se je za preklic sporazuma odločila dan pozneje, zato pa od njega z zakonskim aktom dokončno odstopila že pred mesecem dni. Od danes je torej mrtva črka na papirju tudi za ZDA in malo verjetno je, da bi v kakršnem koli doglednem času prišlo do nove prepovedi raket srednjega dosega. Obe državi je namreč že več let motilo tudi dejstvo, da sta s sporazumom omejeni samo oni, ne pa tudi druge države, ki ga razvijajo, pri čemer so ZDA tudi brez Trumpa dale vedeti, da jih ne zanima noben tovrstni razorožitveni dogovor, če vanj ne bo vključena Kitajska.
Nato: Odgovorna je Rusija
V zvezi Nato so v skupni izjavi članic ob propadu INF izključno odgovornost pripisali Rusiji in hkrati obžalovali, da v Moskvi niso pokazali pripravljenosti na vrnitev k spoštovanju mednarodnih obveznosti. Dodali so, da se bodo na tveganja, ki jih za varnost zaveznic predstavlja ruski raketni sistem 9M729, odzvali »umerjeno in odgovorno« in z »uravnoteženim usklajenim obrambnim svežnjem ukrepov ohranitev verodostojne in učinkovite Natove odvračalne in obrambne drže«. Enako stališče o ruski odgovornosti je na srečanju zunanjih ministrov ASEAN v Bangkoku zavzel tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo, v Moskvi pa ostajajo nasprotnega mnenja in vso krivdo za omajan steber predvsem evropske varnosti pripisujejo ZDA. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je sicer ob tem pozval ZDA, naj kljub temu, da jih določila pogodbe INF ne zavezujejo več, uvedejo moratorij na nameščanje spornih raket. »Ta moratorij bi bil primerljiv s predlogom ruskega predsednika Vladimirja Putina, da če ZDA ne bodo nameščale teh raket v določenih regijah, potem se bo tega vzdržala tudi Rusija,« je dejal Rjabkov, ki pa je izrazil dvom, da zveza Nato ne bo namestila jedrskih raket srednjega dosega v Evropi. »Doslej so nam članice Nata zagotavljale, da ni nobenih načrtov glede morebitnega nameščanja tovrstnih jedrskih naprav. Ampak teh zagotovil ne moremo imeti za samoumevne. Zavezništvo je že večkrat prekršilo lastne obljube in spremenilo svoje načrte,« je dejal Rjabkov in posredno dal vedeti, da je Nato svoj čas Moskvi zagotavljal, da se ne bo širil na evropski vzhod.
Oglasil se je tudi podpisnik INF Mihail Gorbačov, ki predvideva, da se bo s potekom pogodbe začenja nova oboroževalna tekma. »Zaradi tega koraka ZDA bo svetovna politika nepredvidljiva, razvoj pa kaotičen,« je dejal za agencijo Interfax. Da je svet izgubil pomembno zavoro za jedrsko vojno, pa je ocenil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
