Večja potreba po delovni sili iz republik nekdanje Jugoslavije je postala tudi priložnost za zaslužkarje. Delavce iz BiH pa tudi iz drugih držav so začele novačiti »posrednike«, ki čakajočim na dovoljenja za delo in prebivanje za visoko plačilo »urejajo papirje«. »Okoli ekonomskih migracij se je oblikoval zelo očitno sporen poslovni model. Posredniki novačijo delavce in jim lažejo, da jim bodo za določeno plačilo uredili dokumentacijo in pogodbe o zaposlitvi,« pojasnjuje predstavnik društva za zagovorništvo ranljivih skupin Delavska svetovalnica Goran Lukić. Kot pravi, vsak dan slišijo zgodbe delavcev, ki so morali za tovrstne storitve plačati od 500 pa vse do 2000 evrov. To plačilo je sicer povsem neupravičeno, saj je v skladu s predpisi, ki veljajo med Slovenijo in BiH, urejanje zaposlitve tujega delavca dolžan plačati delodajalec.
Vrste pred konzulatom
Na kršitve so postali pozorni tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, ki prek konzularnih služb na veleposlaništvih vodi del postopkov. »Slovenski posredniki novačijo delavce in služijo na njihovih plečih,« opozarja vodja konzularne službe pri MZZ Andrej Šter. »Včasih pa ti delavci končajo kot reveži, kot brezdomci.« Šter je v intervjuju, ki ga bomo jutri objavili v Dnevnikovem Objektivu, povedal, da se pred konzulatom v Banjaluki (BiH) trenutno vijejo dolge vrste delavcev, ki iščejo delo v Sloveniji. Slovenska podjetja pri tem velikokrat delujejo zgolj kot posredniki delavcev, ki končajo na deloviščih in gradbiščih v Nemčiji, opozarja Šter.
»To je groba oblika trgovine z ljudmi. Delavci so namreč prevarani. Obljubijo jim, da bodo delali za slovenskega delodajalca, a ta sploh nima proizvodnje. Velikokrat je to samo posrednik s pisarno, ki ureja dokumentacijo. Nemci nas sprašujejo, kakšna grozna država smo, da spravljamo ljudi v nesrečo. Zoper tovrstne prakse so že posredovali nemški sindikati, ki to, kar se dogaja prek Slovenije, razumejo kot dumpinško ponudbo delovne sile. Nemci pač želijo zaščititi svoj trg delovne sile,« opozarja Šter.
Nezakoniti poslovni model posrednikov se je razširil do te mere, da narekuje pogoje na trgu dela, dodaja Goran Lukić. »Posredniki dajejo napačno informiranim delavcem v podpis pogodbe o zaposlitvi, v katerih piše, da bodo v primeru, če bodo delodajalca zapustili pred iztekom pogodbe, morali plačati pogodbeno kazen in še dodatne stroške. Če se delavec na koncu temu upre, zoper njega na podlagi pogodb vložijo izvršbo,« opozarja Lukić.
Po dostopnih informacijah ministrstvo za zunanje zadeve že išče način, kako zlorabe, ki se dogajajo tudi v vrstah pred slovenskimi veleposlaništvi in konzulati na Balkanu, preprečiti. »Rešitev je nedvomno treba iskati v preventivnem delovanju. Že v izhodišču, še preden delavec postane migrant, je treba prehiteti posrednike z resnično in pravo informacijo,« pravi Lukić. Nezakoniti poslovni modeli namreč temeljijo na dveh predpostavkah – upanju delavca, da bo našel delo in boljše življenje, ter dezinformacijah v zvezi s tem. »Ko daš delavcu pravo informacijo, v njem vzbudiš dvom o ponudbi posrednikov. Delavec šele potem začne preverjati, kaj je prav in kaj ne.« Celovito informiranje se mora tako začeti že v Bosni in Hercegovini. »To ne pomeni, da se tam preseka delavčeva pot v tujino. Delavcu je treba zgolj omogočiti, da pridobi prave informacije. Ne pa da mu informacije narekujeta 'gazda' in 'posrednik', na koncu pa pade v luknjo, vredno nekaj tisoč evrov,« pravi Lukić.
Iz Slovenije prek Slovaške v Nemčijo
V Dnevniku smo že poročali, da desettisoči delavcev iz tretjih držav, predvsem držav nekdanje Jugoslavije, na delo v zahodno Evropo odhajajo prek Slovenije. Ker so zaposleni v slovenskem podjetju, morajo v Sloveniji prijaviti prebivališče, kar storijo tudi s pomočjo slovenskih konzularnih služb. Dejansko pa delajo in spijo v Nemčiji, Avstriji ali v tovornjaku, ki ga vozijo, je minuli mesec poročal Dnevnikov novinar Klemen Košak.
Prek konzularnih služb poteka tudi pridobivanje delovnih dovoljenj. Ti delavci potem, ko jih slovenski delodajalci do konca izkoristijo in pretentajo, končajo na cesti, brez zaslužka in brez statusa. »Teh zgodb je neznansko mnogo. Nemške službe nam sporočajo, da je Slovenija velika izjema. Tako nečloveških praks namreč ne poznajo niti Bolgari, Romuni, Čehi, Madžari…« opozarja v sobotnem intervjuju vodja konzularne službe Andrej Šter. V zadnjem času se pojavlja celo nova oblika izkoriščanja, po kateri slovenski posredniki odprejo podružnice na Slovaškem. V skladu s tamkajšnjo zakonodajo namreč lahko še znižajo stroške dela in iz delavcev z Balkana iztisnejo še več.
