Tudi drugi večer soočenja demokratskih kandidatov za strankino nominacijo na konvenciji julija prihodnje leto se je v sredo končal brez vidnega zmagovalca, zato pa so bili Američani priče precej nizkim udarcem. Največ jih je bilo namenjenih še vedno vodilnemu v javnomnenjskih anketah Joeju Bidnu, saj je bil tarča vseh preostalih tekmecev, a se je tokrat bolj suvereno in hitro odzival kot na prvem soočenju v Miamiju, ko ga je presenetil neposreden napad Kamale Harris na račun njegovega nekdanjega nasprotovanja posebnim varnim avtobusom za temnopolte šolarje po odločitvi vrhovnega sodišča leta 1954, da jim javne belske šole ne morejo (več) zapirati vrat. Bivšega podpredsednika je takoj na začetku debate zbodel newyorški župan Bill de Blasio, ko je razkril Bidnovo obljubo bogatim donatorjem, da se nič ne bo korenito spremenilo, če bo postal predsednik. Nadaljevala sta Harrisova in prvi afroameriški senator iz New Jerseyja Cory Booker. Prva je učinkovito omenjanje avtobusov tokrat nadgradila z opazko, da Biden nikoli ne bi bil podpredsednik prvemu ameriškemu temnopoltemu predsedniku, če bi bili njegovi nekdanji segregacijski senatorski kolegi, s katerimi je po lastnih trditvah lepo sodeloval, še pri besedi. Booker pa ga je kritiziral zaradi kazenske reforme, zaradi katere v ječah konča mnogo mladih iz rasnih manjšin ob manjših prekrških z mamili.

Od guvernerja zvezne države Washington Jaya Insleeja je bil bivši podpredsednik deležen očitkov na račun njegovega načrta boja s podnebnimi spremembami, bivši minister za urbani razvoj v Obamovi administraciji pa je na dan povlekel njegovo nasprotovanje dekriminalizaciji ilegalnih prehodov mej, ko je bil podpredsednik ZDA. Biden je ugovarjal, da tega očitka ni nikoli izrekel, ko je bil v isti vladi, a prejel nasprotni udarec, da so se nekateri iz preteklih napak nekaj naučili, drugi pač ne.

V drugo Sanders in Warrenova

Harrisova ki je zmagoslavno zapuščala prvo soočenje v Miamiju, jo je tokrat odnesla slabše. Ni se najbolje znašla pri zagovarjanju univerzalnega zdravstvenega varstva, še bolj neugodna pa so bila zanjo razkritja, da je še kot pravosodna ministrica v Kaliforniji zavrnila predložitev dokazov, ki bi oprostili obsojenega na smrt, dokler je v to ni prisililo sodišče, ter da je še kot tožilka spravila v zapor poldrugi tisoč uživalcev marihuane. Zanje je poskrbela Tulsi Gabbard, kongresnica s Havajev, ki je tudi dejala, da je Harrisova v vlogi pravosodne ministrice poskrbela za podaljšano bivanje obsojencev v zaporih, da bi jih uporabljali kot poceni delovno silo.

V ameriških medijih so po drugem krogu soočenj od predvidenih ducat vse do aprila prihodnje leto ocenili, da sta se tokrat najbolje odrezala levičarska senatorja Bernie Sanders in Elizabeth Warren. Nastopila sta že v torek in delovala kot ekipa proti preostali osmerici, ki je zagovarjala sredinsko politiko in pobirala očitke, da ponavlja republikanski besednjak. Coryju Bookerju so po sredinem nastopu pripisali, da je zasenčil Harrisovo, gledalci (in Trump) pa si ga bodo zapomnili po izjavi: »Oseba, ki ta trenutek najbolj uživa v tej razpravi, je Donald Trump, ko demokrati drug drugemu kopljemo jamo.« Kljub temu pa se ni prav nič zadrževal pri pošiljanju puščic proti Bidnu. Slednjega so analitiki pospremili z mešanimi občutki. Nastopil je mnogo bolje kot v Miamiju, z lahkoto odvračal napade manj nevarnih tekmecev, kot sta denimo senatorka Kirsten Gillibrand in newyorški župan Bill de Blasio, do zanesljivejše nominacije pa bo še naporna pot, na kateri bo očitno moral vzdržati sam proti vsem. Za poraženko je tokrat obveljala Kamala Harris, Teksašana Beta O'Rourka pa so zaradi dveh slabih predstav analitiki že kar odpisali.