Mirovni sporazum sta podpisala po dolgoletnih pogajanjih, ki jih je začel zgodovinski vodja uporniškega gibanja Renamo, Alfonso Dhlakama, ki je umrl maja lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do podpisa sicer prihaja nekaj mesecev pred splošnimi volitvami, ki bodo v tej 30-milijonski jugovzhodni afriški državi 15. oktobra. Septembra bo to revno državo obiskal papež Frančišek.
"Našemu narodu in svetu želimo zagotoviti, da smo pokopali miselnost, v skladu s katero smo z nasiljem hoteli reševati naše razlike," je po slovesnem podpisu dejal Momade, ki je na čelu Renama nasledil Dhlakamo.
Predsednik Nyusi je prav tako izpostavil, da sporazum odpira "novo obdobje v zgodovini države, v katerem nobenemu prebivalcu ne bo več treba uporabiti orožja za reševanje konfliktov".
Kmalu po tem, ko je Mozambik leta 1975 postal neodvisen od Portugalske, je uporniško gibanje Renamo začelo 16-letno krvavo državljansko vojno proti vladi pod vodstvom Osvobodilne fronte Mozambika (Frelimo), v kateri je bilo do leta 1992 ubitih milijon ljudi.
Pogajanja od leta 2013
Mozambiško nacionalno uporniško gibanje (Renamo) je nato vstopilo v politiko leta 1992 po sklenitvi mirovnega sporazuma v Rimu, ki je tlakoval pot za večstrankarske volitve leta 1994. Renamo je na volitvah izgubil in uradno postal opozicijska stranka.
Oktobra 2013 je Renamo uradno razglasil konec mirovnega sporazuma po napadu na njihov podeželski tabor. Spopadi so potekali do leta 2016, ko so sklenili prekinitev ognja. Od takrat sta se strani pogajali in pogajanja nadaljevali tudi po lanski smrti Dhlakama.
Kljub koncu državljanske vojne in preoblikovanju gibanja v stranko, je ta ohranila oboroženo krilo. V skladu z mirovnim sporazumom so člane oboroženega krila v torek začeli razoroževati. Bilo naj bi jih okoli 5200. Nekateri bodo po razorožitvi postali del vojske in policije.
Na severu države se sicer borijo z džihadističnimi uporniki, ki so od oktobra 2017 zahtevali 250 življenj.
