Nova oblika Pošte se zgleduje po drugih operaterjih EU in je kot gospodarska družba zasebnega prava zavezana z dobičkonosnostjo Slovenskemu državnemu holdingu. Povsem verjamem, da ima Pošta dobre rezultate in posledično dobre dividende. Za državni proračun.
Včasih pa je bila Pošta v službi prebivalcev. Prebivalcev, ki so želeli in potrebovali na primer poštni nabiralnik čim bližje svojemu domu. Poštni nabiralnik, ki ga je državljan uporabljal nekaj desetletij in je bil v imenu donosnosti nenadoma odstranjen. Pošta ni več v službi prebivalcev manjših zaselkov, kjer jim je predstavljala kontakt s svetom, pa so jo zaradi nerentabilnosti zaprli. Verjetno ostane kakšen sold več v budžetu. Pošta ni več v službi starejših prebivalcev, ki želijo pisma in čestitke še vedno odlagati v nabiralnike in ne pošiljati po SMS-sporočilih ali facebooku.
Ob poizvedovanju, zakaj je bil odstranjen denimo nabiralnik na bloku Jamova 66 v Ljubljani, je prijazna piarovka sporočila, da ni bil rentabilen. Predlagala je oddajo pisem v nabiralnik na Tbilisijski (Spar) oziroma Tržaški (pošta). Možna je tudi oddaja pisem poštarju, ki prinese pošto v blok. Ob tem so spregledali, da je starejšemu občanu težavno prehoditi že 50 metrov, kaj šele 300 metrov, kot jih predlaga Pošta. Tudi možnost čakanja prihoda poštarja, da bi njemu oddali pismo, ni prav posrečena ideja.
Direktorica korporativnega komuniciranja v pojasnjevanju nove oblike Pošte navaja, da prejemajo veliko pohval. Kljub vsej pozornosti do te tematike pa v medijih – v mnenjih oziroma pismih bralcev – pohval Pošti ni bilo zaslediti. Mogoče bi Pošta objavila te pohvale, ki jih prejemajo, da bi si zbistrili pogled na novo ureditev.
In še o madežu glede oglaševanja v njihovi ediciji: ljudje ob bolezni žal (pre)pogosto verjamejo raznim šarlatanom, da obstajajo izdelki, ki bi omilili njihovo stanje. V upanju na rešitev kupujejo zadeve, nad katerimi so vedno znova razočarani.
Breda Logar, Ljubljana
