S sporazumom o priznanju krivde, podpisanim s specializiranim tožilstvom, se je končalo ponovljeno sojenje Mihu Michaelu. Če je na prvem sojenju zaradi vpletenosti v prekupčevanje z drogo in več kot 220.000 evrov težki goljufiji dobil dobrih enajst let zapora, se mu je po razveljavitvi sodbe na drugem precej bolje izšlo. Iz obtožnice so bili izpuščeni očitki o drogi, za goljufije pa se je v zameno za priznanje dogovoril za dve leti in devet mesecev za zapahi. In ogoljufanima mora seveda vrniti nekaj več kot 73.000 evrov. Kar bo verjetno še najtežja naloga.
Preobrat na vrhovnem sodišču
Michael je bil eden od osemnajstih, ki so v začetku leta 2015 prvič sedli na zatožno klop zaradi poslov z mamili in goljufij. Štirinajst jih je kazniva dejanja priznalo, tudi glavni Darko Henigman, ki je dobil sedem let in sedem mesecev zapora. Preostalim štirim so sodili in bili so tudi obsojeni. Ervin Viktor Stuhne in Hamzo Nuhija sta (zaradi droge) dobila dve leti in pol oziroma poldrugo leto zapora, Samo Kaić pa (zaradi goljufije) leto in tri mesece zapora. Najhuje pa jo je odnesel Michael, Henigmanov tesen sodelavec: zaradi droge je dobil sedem let, zaradi goljufij pa štiri in tri mesece. In ko so mu to združili z že prej izrečeno zaporno kaznijo zaradi droge, je na koncu dobil 13 let in pol. Že večkrat obsojeni Michael med sojenjem ni izustil niti besede, sodnici je predal le pisno izjavo, da se iz protesta zagovarja z molkom. Obraz pa je imel ves čas zakrit s podkapo.
Na višjem sodišču so iz opisa njegovih dejanj eno izpustili in mu kazen znižali na 12 let. Na vrhovnem sodišču pa je prišlo do precej večjega preobrata. Po eni strani se je zataknilo pri vprašanju nepristranskosti okrožne sodnice. Sodnica, ki je sprejela priznanja štirinajstih obtoženih, je namreč sodila tudi preostalim štirim. Kar ne bi bilo sporno, če se v obrazložitvi sodbe slednjim ne bi sklicevala na sodbe tistim, ki so priznali. Po drugi strani pa je obramba zahtevala izločitev dokazov (izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov), češ da zoper Michaela ni bilo izdano nobeno dovoljenje za te ukrepe, se pa sodba nanje opira. Odredbe so bile odobrene za druge, policisti pa so jih, ko se je v prisluhe po naključju »ujel« tudi Michael, še malo »razširili«.
Izmišljeni posojili
Vrhovni sodniki so odredili novo sojenje pred drugo sodnico, seveda ne le za Michaela, pač pa tudi za preostale tri. Tožilec Boštjan Jeglič je upošteval ugovore o nezakonitih ukrepih in iz obtožnice črtal očitke o Michaelovi vpletenosti v posle z drogo. Goljufivi očitki pa so ostali. In to kar hudi. Michael je namreč s Henigmanom in še dvema obtoženima, ki sta to že priznala, ter domnevno Kaićem Andreja V. ogoljufal za kar 159.000 evrov. Obljubili so, da mu lahko prek (kasneje se je izkazalo, da neobstoječega) avstrijskega bančnika Mathiasa uredijo 1,2 milijona evrov posojila. A prej je moral plačati »polog za sprostitev posojila«, nato še »polog« in »varščino«. Natvezili so mu, da so ta denar predali notarju, ki ga je deponiral, a ga oškodovanec ni nikoli več videl. Posojila pa tudi ne. »Urejali« so mu še en kredit, a vse, kar so uredili, je bilo, da so ga še bolj oskubili. Na identičen način je s Henigmanom in še enim pajdašem Majo B. opeharil za 62.000 evrov.
Michael na drugem sojenju ni delal nobene »predstave«, pokazal je obraz in tudi normalno spregovoril. Precejšnji del kazni, ki mu je bil prisojen po sporazumu o priznanju krivde, je že odslužil pred razveljavitvijo prve sodbe. V zaporu bo moral prebiti še slabo leto. Tudi Stuhne je tokrat podpisal sporazum o priznanju, dobil je leto in dva meseca ter 2333 evrov denarne kazni. Sojenje Nuhiju in Kaiću pa še poteka, nadaljevalo se bo septembra.
