Tik ob Ljubljanici je bila dolga leta Pediatrična klinika, leta 2009 pa so se preselili v nove prostore. V pritličju levega kraka te mogočne stavbe v obliki oglatega U se je dve leti pozneje nastanil negovalni oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Obsega sedemnajst sob; šestnajst je dvoposteljnih in ena enoposteljna. V sosednjem kraku pritlične prostore zaseda diabetološka ambulanta, v nadstropju nad njo je nekaj pisarn, v prizidku pa je ostal laboratorij Pediatrične klinike. Preostali prostori samevajo. Stavba je bila zgrajena leta 1953 in je v prvotnem stanju ostala do danes.
Za vhodnimi drsnimi vrati je velika sprejemnica in že tam prostor preveva praznina. Sledi dolg hodnik, ki se izteka v negovalni oddelek. Prostori so nekoliko obnovljeni, vendar iz njih vejejo prejšnji časi. Že majhna renovacija, kot denimo ta, da so povečali vhode v sobe, nadeli nova vrata, pobelili stene in prostore očistili, je ustvarila še kako potreben bivalni prostor za bolnike: ti so v zelo slabem zdravstvenem stanju, pri nekaterih ni možno, da bi se stanje izboljšalo. V zgornjih dveh nadstropjih in v kleti stavbe pa je vse ostalo tako, kot je bilo po selitvi Pediatrične klinike. Odnesli so, kar je bilo uporabnega, drugo so pustili. Hodniki so založeni z razstavljenim pohištvom. Otroške sobe je razpoznati po bolniških posteljnih okvirih. Čakalnice po previjalnih mizah in klopeh. Učilnico po stenskih otroških poslikavah.
S prenovo bi dobili 57 novih postelj
Okrog sedemdeset odstotkov stavbe tako ostaja neizkoriščene in pokrite s prahom. Ni naključje, da je negovalni oddelek ravno v pritličju levega kraka, saj je vstop za bolnike v zgornje prostore nemogoč. Dvigala so namreč prekratka in niso primerna za prevoz bolniške postelje odraslega človeka. »Stavba bi bila v prvi vrsti potrebna energetske sanacije in menjave oken. V poletnih mesecih so sobe pretople, ker niso klimatizirane, pozimi pa skozi okna piha,« pove vodja negovalnega oddelka Aleksandar Pavlović. »Med vročinskim valom smo si pomagali tako, da smo okna bolniških sob zatemnili z brisačami in jih prezračili le ob večerih,« še opiše skromne razmere, v katerih živijo bolniki.
Projekt prenove je bil predviden kmalu po odprtju negovalnega oddelka UKC Ljubljana na novi lokaciji, torej leta 2012. Slabo desetletje po tem sanacija prostorov še vedno ni stekla. Po trenutnih načrtih naj bi imela bodoča negovalna bolnišnica za ostarele bolnike devetdeset postelj. »Sedeminpetdeset dodatnih postelj bi zagotovo razbremenilo druge oddelke UKC Ljubljana, vendar pa ne verjamem, da bi potrebam zadostilo v celoti,« pove Pavlović, »starostnike, ki so končali z akutnim zdravljenjem na UKC Ljubljana in za njih obstaja možnost poslabšanja ali potrebujejo nadaljnjo rehabilitacijo, premestijo k nam. V domove starejših občanov starostniki v takem zdravstvenem stanju ne sodijo.«
Čakalna doba je za nekatere usodna
Za sprejem na negovalni oddelek se statistično čaka osem do dvanajst dni, vendar je v realnosti ta številka nepomembna, saj je odvisno od tega, kdaj so sprejeli zadnje bolnike. Na posteljo trenutno čaka devetindvajset bolnikov. V tem času se pacientom stanje izboljša ali poslabša, za nekatere pa je to obdobje lahko tudi usodno. V povprečju ostajajo pacienti na negovalnem oddelku 24 dni. V Sloveniji ni zakonske ureditve za dolgotrajno oskrbo. Na negovalnem oddelku zato svojce pacientov, ki se odločijo, da bodo bolnika vzeli domov, o zdravstveni negi poučijo. »Dogovorimo se za termin, ko medicinska sestra neguje njihovega bolnika. Sproti jim kaže in razlaga, kako denimo izvajati aspiracije, menjavati urinske vrečke, katere zdravniške pripomočke uporabljati,« pove Pavlović.
