Vsi poznamo pripovedko o Mojci Pokrajculji in kako je lisička pojedla lonček, poln medu, in zakaj ima zajček prve noge krajše od zadnjih. Toda zakaj je lisičko bolel trebušček? Prav zaradi osmotskih pojavov. Med je namreč precej koncentrirana raztopina in iz želodčnih sten nase potegne vodo, da bi se tako razredčil. To pa posledično povzroči bolečino. V boljših gostinskih lokalih že vedo, da ob črni kavi, slaščicah in sladoledu vedno postrežejo še kozarec vode. Da ne bi gostje imeli osmotskih težav v želodcu. Priporočilo je tudi, da za gašenje žeje pijemo le vodo in ne različnih osvežujočih pijač.
Seveda se prednost polprepustnih membran uporablja tudi pri procesu koncentriranja raztopin in pri razsoljevanju morske vode. Oglejmo si razsoljevanje (desalinacija, reverzna osmoza). Morska voda je slana, je 3,5-odstotna raztopina natrijevega klorida (NaCl) v vodi. Če pa pritisnemo na to raztopino z dovolj visokim tlakom, začnejo prehajati skozi polprepustno membrano iz morske vode na drugo stran le molekule vode. Tako dobimo pitno vodo. Seveda je treba morsko vodo pred postopkom ustrezno pripraviti. Tak način razsoljevanja imajo na primer na otoku Susku.
Kaj pa izotonični napitki? Pri intenzivni športni dejavnosti se potimo. S tem izgubljamo vodo in tudi sol. Seveda je od intenzivnosti športne aktivnosti odvisno, kako nadomeščamo ti snovi. Obstaja namreč vrsta »izotoničnih« napitkov. S pitjem teh napitkov se rehidriramo (nadomeščamo izgubljeno vodo), vnašamo tudi dodatno energijo (sladkor) in izgubljeno sol. Izotonični napitki vsebujejo torej sol, sladkor in vodo.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).