Deseterica demokratskih kandidatov za morebitnega prihodnjega stanovalca v Beli hiši je na torkovem televizijskem soočenju v Detroitu pravzaprav pripravljala teren za bolj nestrpno pričakovano današnje, v katerem si bosta znova stala nasproti vodilni v javnomnenjskih anketah, bivši podpredsednik Joe Biden in Kamala Harris, ki ga je postavila na resno preizkušnjo na prvem soočenju prejšnji mesec. Kot glavni izziv vsem kandidatom pa se je že izpostavilo razhajanje med levim, tako imenovanim progresivnim krilom in sredinsko usmerjenimi strankarskimi veljaki, ki ocenjujejo, da so tako ambiciozne zamisli, kot sta zdravstveno varstvo za vse ter ukinitev šolnin v vseh javnih šolah, »politični samomor«, ko gre za osnovni cilj, namreč novembra prihodnje leto premagati Donalda Trumpa.
CNN-ov format dvournih soočenj s spodbujanjem hitrih in ostrih izmenjav stališč med kandidati verjetno po obeh večerih ne bo v ameriški javnosti spremenil splošne predstave o glavnih protagonistih med skoraj dvema ducatoma kandidatov, kot najverjetneje tudi ne njihove razvrstitve v bližnjih javnomnenjskih anketah in pri zbiranju donacij. Je pa prvi večer po zaslugi levo usmerjenih Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren postavil na ogled delitve znotraj stranke. Kot prvi je John Delaney že v uvodnem stavku neposredno zavrnil premikanje stranke v levo, ko je dejal, da »ne moremo po poti, na katero bi nas peljala Sanders in Warrenova«, nekoliko posredneje pa je oba naslovil bivši guverner Kolorada John Hickenlooper, ki se je opredelil za progresivnega, a se predstavil za nekoliko bolj pragmatičnega. V nasprotju z Warrenovo, ki ni razumela zakaj se nekdo spravlja v težave s kandidaturo za predsednika ZDA samo zato, da bi razlagal, česa ne moremo storiti in za kaj se ne bi smeli boriti, in Sandersa, ki je dejal, da ima počasi dovolj demokratov, ki jih je strah velikih idej, in pribil: »Republikancev tega ni nikoli strah«, so se preostali osredotočali na to, kako s kompromisi pridobiti volilce, ki so jim obrnili hrbet na zadnjih volitvah. Pete Buttigieg, 37-letni župan South Benda v Indiani, pa je v drugi uri soočenja kar pribil: »Čas je, da prenehamo skrbeti, kaj bodo rekli republikanci. Res je, da bodo, če bomo sprejeli skrajno levo agendo, dejali, da smo kup zmešanih socialistov. Če sprejmemo konservativno agendo, veste, kaj bodo porekli? Rekli bodo, da smo kup zmešanih socialistov. Zavzemimo se torej za pravo politiko, nastopimo z njo in jo branimo.«
Naslednja soočenja bodo v septembru, tedaj predvidoma že z manj udeleženci, saj se bodo na njih uvrstili samo kandidati z najmanj dvema odstotkoma podpore v štirih izbranih nacionalnih anketah ter z najmanj 130.000 individualnimi donatorji. Če bo zaradi morebitnega osipa že skrčena na eno samo, lahko pričakujemo, da bo v ospredju že dejanska tekma za demokratsko nominacijo, ne pa oblikovanje strankine agende, ki jo je za zdaj možno strniti le v odločenost, da je treba Trumpa poraziti, in dejstvo, da (še) nihče od kandidatov ni znal predstaviti, kako bo to storil.
