Markus Söder je prisrčno vabljen, da se nam pridruži, je pred dnevi z neskritim posmehom izjavil sopredsednik nemških Zelenih Robert Habeck. Razlog: predsednik bavarske CSU in deželni ministrski predsednik je v dneh doslej najvišjih kadar koli izmerjenih temperatur v Nemčiji (ponekod so tri dni zapored presegale 40 stopinj) postal podnebni aktivist. Nenadoma mu nemški podnebni cilji niso več dovolj ambiciozni, čeprav je prav njegova CSU v berlinski velikokoalicijski vladi veljala za najbolj odločnega nasprotnika obdavčitve CO2 in drugih ukrepov, s katerimi bi Nemčija končno ne le zaustavila naraščanje izpustov toplogrednih plinov, temveč jih tudi začela zmanjševati.

Popolno opustitev pridobivanja električne energije v termoelektrarnah na premog bi tako Söder po novem hotel že leta 2030 (ciljno leto je 2038), prevoze po železnicah bi oprostil davka na dodano vrednost, da bi jih naredil potnikom in podjetjem bolj privlačne, v gozdovih v javni lasti bi začel postavljati vetrne elektrarne, za deželno uradništvo bi kupoval le še električne avtomobile in ukinil bi subvencije za ogrevanje na kurilno olje.

Kaj pravijo modreci

Nekateri izmed teh predlogov so res podobni zahtevam, ki jih že dolgo ponavljajo Zeleni, drugi, kot ugotavljajo poznavalci, bavarskega ministrskega predsednika nič ne stanejo (dežela, recimo, nima termoelektrarn na premog), tretji niso združljivi z evropskim pravom (oprostitev dedeveja na železnicah), četrti so stari (energetska obnova javnih poslopij je v programu deželne vlade že desetletje), vse skupaj pa je bolj kot kaj drugega razmeroma prozoren in preračunljiv populizem. Podobno kot, recimo, tudi pobuda Levice, da bi podržavili letalske prevoznike. Toda na drugi strani prav tako drži, da v Nemčiji tudi zaradi takšnih predlogov očitno hitro dozoreva široko soglasje, da je napočil skrajni čas za ukrepanje, po malem pa tudi že spoznanje, da bo to zaradi daljnosežnosti sprememb za politiko velikanska preizkušnja.

Čeprav je res, da so podnebne spremembe ena tistih stvari, ki Nemce po javnomnenjskih poizvedbah najbolj skrbijo in zaradi česar so navsezadnje Zeleni druga najmočnejša nemška stranka, bo namreč nemalo ukrepov, ki jih v svojem nedavnem poročilu za vlado Angele Merkel predlaga svet ekonomskih modrecev, pomenilo pravcati prelom z dosedanjim načinom življenja. Skoraj simbolična je v tem pogledu novica, da je prvi sistem za nadgradnjo starejših dizelskih vozil prav te dni dobil vse ateste; tehnologija torej, ki morda lahko za kanec prispeva k počasnejšemu naraščanju toplogrednih izpustov, ne pa tudi k zmanjševanju. Doslej se je nemška politika v dvomu vselej postavila na stran avtomobilske industrije, ponosa in svete krave nacionalnega gospodarstva, to pa hkrati razglasila kot skrb za tiste lastnike starejših avtomobilov, ki so od vozila vsakodnevno odvisni in si hkrati ne morejo privoščiti zamenjave.

Sveženj ukrepov septembra

Vlada je doslej sleherno obdavčitev izpustov malodane panično zavračala, verjetno tudi zaradi slabih izkušenj francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki so se mu zaradi nje postavili po robu rumeni jopiči, vendar so ekonomski modreci prepričani, da se temu ne bo dalo izogniti. Če ne bo neposredna obdavčitev ali četudi se ne bo imenovala davek, pač pa bo šlo za splošno uvedbo emisijskih kuponov na fosilna goriva (torej tudi v transportu in ogrevanju), kakršne že nekaj časa poznamo v energetski industriji, bo to obremenitev za državljane, ki bi jo najbolj čutili socialno šibkejši. Ta davek oziroma izkupiček od trgovanja s kuponi torej ne bi smel biti proračunski priliv, ampak bi ga bilo treba porabiti namensko oziroma izravnati z morebitnim znižanjem drugih davkov.

Sveženj ukrepov proti podnebnim spremembam naj bi nemška vlada sprejela v drugi polovici septembra, vendar za zdaj niti med sestrskima konservativnima strankama CDU in CSU ni soglasja o ključnih potezah. Iz stiske si poskušajo konservativci pomagati tudi z vprašalniki, ki jih te dni pošiljajo vsem članom obeh strank. Še bolj težavno pa zna biti nato usklajevanje s socialnimi demokrati, ki so zadnje tedne v podnebni razpravi prav tako zaslutili priložnost, da si povrnejo vsaj del izgubljenega zaupanja volilcev.