Sebastian Kurz navkljub grenki politični izkušnji z vodjo FPÖ Heinz-Christianom Strachejem, svojim bivšim podkanclerjem, ki ga je prisilila k predčasnemu koncu mandata in izrednim volitvam, ni odpisal povolilnega sodelovanja s svobodnjaki. Je pa v pogovoru za radiotelevizijo ORF zatrdil, da FPÖ ne bi več prepustil vodenja notranjega ministrstva.

Ljudska stranka in svobodnjaki so bili v koaliciji pod vodstvom Kurza od decembra 2017 do maja letos, ko je koalicija razpadla zaradi afere Ibiza, potem ko je v javnost prišel videoposnetek, na katerem Strache v zameno za podporo predvolilni kampanji ponuja državne pogodbe domnevni ruski oligarhinji. Kurz je v pogovoru za ORF ob pričakovanju, da mu bo znova zaupan mandat za sestavo vlade, še dejal, da svobodnjakom ne odreka le omenjenega resorja, ampak da v vladi tudi ne bo prostora za nekdanjega notranjega ministra iz vrst svobodnjakov Herberta Kickla.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA bi stališče glede notranjega ministrstva Kurzu lahko otežilo sestavljanje koalicije s svobodnjaki. Stranka, ki je znana po ostrih stališčih do priseljevanja in varnosti, se je v prejšnji vladi ponašala s tem, da vodi ministrstvo, pristojno za ti dve področji. Javnomnenjske ankete sicer ljudski stranki na predčasnih volitvah napovedujejo prepričljivo zmago, a prejšnji teden je prišla na dan nova afera. Mediji so namreč objavili, da je sodelavec iz kabineta kanclerja Kurza, pri ljudski stranki pristojen za družbena omrežja, nekaj dni po izbruhu afere Ibiza pod lažnim imenom naročil uničenje petih nosilcev podatkov pri zunanjem izvajalcu. agencije