Gre za še en zapis po (za zdaj) nerazrešenem primeru umora direktorja Kemijskega inštituta. Ob tem lahko laiki otipljivo zaznavamo, da so ravno tisti »pravni monopolisti«, ki razglabljajo o fenomenu vzporedne in globoke države, njeni predstavniki. Za popolnejšo anamnezo javno obravnavanega početja imenovanega sodnika Radonjića bi rad opozoril na njegov prispevek v Portaluplusu 19. maja 2019. Avtor dejansko razlaga samega sebe (vzporedna, globoka, ukradena država) in sledilce v postopkih, ki nas čudijo.

Zadnji in edini, ki je znal literarno obdelati pravno problematiko, je bil Ivan Tavčar (glej revijo Slovenski pravnik). Konkretne primere je obdelal z literarno spretnostjo, vendar jasno in logično glede na predmet. Ni mu bilo treba vključevati raznih fantazmov o iluminatih in podobno. Tega pri naših trenutnih mladih vodilnih pravnih mislecih ne zasledimo. Opažamo lahko samo spretno konfabulacijo silogizmov.

In še: ali ni gospod sodnik sam z definicijo vzporedne države, kot jo navajam, torej čim manjši vložek, čim večji iztržek in popoln nadzor nad pogoji proizvodno-distributivnega kompleksa (poenostavljeno: nadzor nad trgom), že navedel motiva za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika?

Marjan Zavšek, Laško