Philippe Villeneuve, glavni arhitekt francoskih zgodovinskih zgradb, je novinarjem dejal, da bi sedanje temperature okoli 40 stopinj Celzija lahko povzročile zrušitev obokanega stropa znamenite cerkve. Dejal je, da je v zidovih in obokih še vedno voda, s katero so gasilci pred tremi meseci gasili požar, a rekordne temperature bi lahko zidovje prehitro posušile, kar bi lahko povzročilo zrušitev obokov. »Bojim se, da bi tisto, kar veže zidovje, ko se tako zelo hitro suši, izgubilo svojo kohezivno silo in nenadoma bi se oboki zrušili,« je dejal. V teh dneh pa se temperature v Parizu samo še dvigujejo. Strokovnjaki poskušajo vnaprej zavarovati že tako zelo poškodovano katedralo pred vročino. Med drugim poskušajo s senzorji zaznati vsak najmanjši premik v strukturi zgradbe. Obnova se še ni zares začela, saj tudi še ni jasno, kako naj bi potekala.

Petnajstega aprila je to mojstrovino gotske arhitekture, ki ji je v literaturi svojevrsten spomenik leta 1831 postavil mladi Victor Hugo v Notredamskem zvonarju, močno poškodoval hud požar. Med drugim so uničeni dve tretjini strehe, znamenito leseno podstrešje iz srednjega veka in stolpič iz 19. stoletja. Na srečo je preostali del katedrale v glavnem ohranjen, zidovje se z oboki (torej vsaj za zdaj) ni porušilo, nepoškodovana so gotska barvna okna iz 13. stoletja, orgle, ki so ene največjih na svetu, in večina drugih znamenitosti, kot je tudi Kristusova trnova krona, ki je v katedralo prišla v 13. stoletju iz Carigrada, najprej pa je bila v Jeruzalemu.

Parlament za obnovo v petih letih

Vzrok požara je bil najbrž kratek stik v električni napeljavi, manj verjetno je, da je šlo za malomarnost pri varjenju. Še vedno na različnih spletnih forumih ne potihnejo govorice, da je to »delo muslimanov kot del islamizacije Evrope«. Eden bolj zanimivih, a še vedno neprepričljivih argumentov te razlage, ki temelji na čustvih in sovraštvu do muslimanov, je v resnici nenavadno dejstvo, da je katedrala po 800 letih svojega obstoja v veliki meri zgorela prav v sedanjem času velikega tehnološkega napredka, ko bi moralo biti na pretek sredstev za njeno varovanje in gašenje požara.

Francoski parlament je pred tedni sprejel zakon, ki naj bi v skladu z zahtevami predsednika države Emmanuela Macrona obnovil to znamenito zgradbo v petih letih. Ni naključje, da si Macron želi obnovo katedrale do pomladi 2024, saj bodo poleti tega leta v Parizu olimpijske igre. Sicer je za besedilo zakona, ki je izzvalo nemalo nasprotovanj, glasovalo 91 poslancev, 8 jih je bilo proti, 33 pa se jih je vzdržalo. Zakon organizira zbiranje in uporabo donacij ter zagotavlja koordiniranje del v tej znameniti srednjeveški cerkvi. »Najtežje je pred nami. Treba je utrditi katedralo in jo nato restavrirati,« je dejal poslancem pred glasovanjem minister za kulturo Franck Riester, ki je poslance pozval, naj podprejo obnovo, »da bo notredamska katedrala spet zasijala v svojem sijaju«. Opozicija, tako leva kot desna, seveda ne nasprotuje obnovi, a meni, da je petletni rok nepotrebno hitenje in samovolja predsednika Macrona.

Donatorji so snedli besedo

Besedilo zakona tudi potrjuje nacionalni razpis za zbiranje sredstev, donatorji so doslej obljubili 850 milijonov evrov. »Samo 10 odstotkov teh obljub je bilo doslej konkretiziranih. Stroški del pa še niso ocenjeni,« je še dejal minister za kulturo Riester. Zakon omogoča davčne olajšave za donacije, kar kritizira levica. Poleg tega ustanavlja organ, ki naj bi s pomočjo strokovnjakov in pod ministrom za kulturo izpeljal in koordiniral študije in obnovo katedrale. Opozicija pa je predvsem kritizirala zakonsko določilo, po katerem se pri obnovi ne bo treba držati urbanističnih pravil in zakonov varovanja okolja, da bi se dela opravila v petletnem roku.

Poslanci so zelo živahno razpravljali tudi o tem, ali naj se cerkev obnovi natančno tako, kakršna je bila pred požarom, ali ne. Nekatere poslance so motile besede predsednika Macrona, naj pride pri obnovi do izraza »sodoben arhitekturni poseg«. Predvsem za porušen stolpič iz 19. stoletja že dolgo poteka ostra polemika o tem, ali naj se ga obnovi takšnega, kot je bil, ali pa naj se namesto njega postavi nekaj, kar bi bolj ustrezalo 21. stoletju. Vsekakor bodo o vsem tem odločali še pristojni odbori in organi.