Strune, ličinke hrošča pokalice, so mora za vrtičkarje. Še toliko hujša mora so, če se naselijo v njivi. Po videzu so kot trde glistice. Mlade so skoraj bledo rumene, velike okrog centimetra, najbolj odrasle pa rdeče rjave barve, dolge 15–35 milimetrov, predvsem pa zelo požrešne. Dolgo časa je veljalo, da se jih ne da odpraviti, saj ne izginejo v eni sezoni. Bistveno je, da za zatiranje strun dobro poznamo njihov razvojni krog, ki glede na vreme lahko traja od tri do pet let.
Ustrezajo jim vrt, pašniki, polja
Za pojavljanje strun v naših obdelovalnih površinah smo najpogosteje krivi kar sami. Za sam razvoj jim namreč ustrezajo površine, kjer občasno kolobarimo oziroma ko krompir sadimo po dvoletnem obdobju žit ali travno-deteljni mešanici. Prav tako na površinah, ki so zanemarjene, zapleveljene, saj tu samice pokalic odlagajo v tla jajčeca, iz katerih se razvijejo strune na vrtu. Ustrezajo jim tudi pašniki, deteljišča, žitna polja. Ko pokalice odrastejo, se hranijo s cvetnim prahom cvetočih plevelov. V večjem številu se pojavijo v sušnih obdobjih, ker skušajo s sesanjem krompirjevih gomoljev nadomestiti izgubljeno vlago.
Ličink se je treba znebiti
Najučinkoviteje se nad strune spravimo v obdobju prehranjevanja in levitve. To je navadno v maju in septembru, ponekod tudi še v začetku oktobra. Pravi učinek bomo dosegli, če pripravek uporabimo v večernih urah. Ker gredo v suhem vremenu v tla, jih pripravek ne doseže, zato je še kako pomembno, da to vedno počnemo po dežju ali gredice pred uporabo izdatno zalijemo. Če so imeli kmetje in vrtičkarji v preteklosti na voljo kemični pripravek, ki je prej škodil, kot koristil, so danes na voljo ekološka sredstva. Obstaja glivica, Beauveria bassiana, ki učinkuje na škodljivca tako, da okuži ličinke, ki nato zbolijo in propadejo. Pripravek deluje le, če so strune prisotne. Pomaga tudi krompir: na več mestih v vrtu zakopljemo olupljen ali na pol prerezan krompir ali jabolka v globino 10 centimetrov. Po dveh dneh zjutraj pogledamo, ali so ličinke v vabah. Lokacijo krompirja označimo tako, da vanj zapičimo vejico in na konec vejice zavežemo trakec, potem uporabimo pripravek. Uporabimo lahko tudi porovo zavrtalko, entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Ker biotični pripravki delujejo le na nižje stadije ličink, moramo postopek ponavljati vsaj tri do štiri leta.
Nadležni vonj kapucink
Strunam gre navadno »v nos« tudi nadležen vonj kapucink in žametnic. Pogosto je dovolj, da jih zasadimo na robove gredic, zlasti med krompir in solatnice. Nekateri uporabljajo tudi pline, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin in ki jih razrežemo in zakopljemo v tla. Rastline iz skupine križnic so tiste, ki sproščajo največ teh plinov, zato jih lahko uporabimo na dva načina. Seme zdrobimo in posujemo kot moko po ogroženih površinah. Drugi način, ki ga stroka svetuje, pa je spodkopavanje rastlinskih ostankov križnic, kjer sta se najbolje izkazali rukola in bela gorjušica. Površine posejemo v začetku aprila ali v sredini avgusta, pokosimo pa potem tik pred cvetenjem, saj bomo takrat dobili največ mase. Zadostno količino plina, ki bo uničila strige, bomo dobili šele pri zadostni količini vlage.
