Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so v prvih šestih mesecih znašali skoraj 4,33 milijarde evrov in so se glede na enako obdobje lani zvišali za 4,6 odstotka. Prihodki iz dohodnine so se predvsem zaradi spremembe dohodninske zakonodaje, ki je davčno razbremenila regres za letni dopust - izpad iz tega naslova je ocenjen na 90 milijonov evrov -, znižali za 1,3 odstotka na 728,8 milijona evrov.

Prilivi od davka od dohodka pravnih oseb so znašali 555,6 milijona evrov, kar je 22,6 odstotka več kot v prvem lanskem polletju. Rast priliva teh prihodkov finančno ministrstvo pripisuje višje obračunanim akontacijam ter višjemu aprilskemu poračunu, kar je posledica boljšega poslovanja podjetij v lanskem letu in odmerjene akontacije tega davka za leto 2018.

Prihodki iz davka na dodano vrednost so znašali skoraj 1,83 milijarde evrov, kar pomeni 4,2-odstotno zvišanje. Rast je v največji posledica gibanja in rasti zasebne ter državne potrošnje.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so bili medtem za 3,5 odstotka nižji in so nanesli 729 milijonov evrov. Trošarine od energentov so se znižale za 3,1 odstotka, upad teh prihodkov pa je delno pripisati posledicam vladne uredbe, ki je maja lani znižala višino trošarin na energente. Izpad iz naslova nižjih trošarin država delno pokrije z rastjo prodanih količin energentov.

Pri trošarinah na tobačne izdelke ministrstvo beleži upad teh prihodkov v višini 4,7 odstotka, pri trošarinah na alkohol pa upad v višini 2,2 odstotka.

Pri proračunskih odhodkih so se za 81 milijonov na 523,4 milijona evrov znižali odhodki za poplačilo domačih in tujih obresti, kar je posledica aktivnega upravljanja dolga. Glede na lani so se za devet odstotkov zvišale obveznosti za plače in prispevke, in sicer na 677 milijonov evrov. To povišanje je predvsem posledica napredovanj in dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, pojasnjujejo na ministrstvu.

Za 30,5 milijona evrov oz. za 9,6 odstotka so se glede na lani zvišali izdatki za blago in storitve, kar je v največji meri posledica višjih izdatkov za modernizacijo enot Slovenske vojske ter vzdrževanja železniške in cestne infrastrukture.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v prvi polovici leta namenjenih 742,1 milijona evrov, kar je 12,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med temi so se za 6,2 odstotka zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila ter za 43,4 odstotka transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Izdatki za denarno socialno pomoč so višji za 35,8 odstotka in skupaj znašajo 136 milijonov evrov. Zvišujejo se tudi izdatki iz naslova nudenja storitev osebne asistence.

Transferji javnim zavodom so v prvi polovici leta povečali za 6,8 odstotka na 983,7 milijona evrov, rast pa ministrstvo pripisuje višjim obveznostim iz naslova stroškov dela, kar je med drugim posledica rednega napredovanja javnih uslužbencev in ostalih ukrepov v okviru dogovora s sindikati javnega sektorja, ter višjim transferjem občinam na račun finančne izravnave občinam. Ta je potrebna zaradi zvišanja višine povprečnine za leto 2019 na podlagi dogovora med vlado in občinami.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvem polletju zabeležila približno 9,45 milijarde evrov prihodkov in 9,19 milijarde evrov odhodkov.