Julija je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,7-odstotna, julija lani 1,5-odstotna. Julija lani je sicer država zabeležila 1,9-odstotno inflacijo, je danes sporočil statistični urad.

Storitve so se v enem letu podražile za 2,9 odstotka, blago pa za 1,5 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so bile višje za 1,9 odstotka oz. 1,6 odstotka, cene trajnega blaga pa v povprečju enake kot julija lani.

K letni inflaciji so največ ali 0,6 odstotne točke prispevale višje cene blaga in storitev iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem so se podražile za 7,1 odstotka, električna energija, plin in druga goriva pa za 3,7 odstotka. Višje cene hrane so k inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke.

Medtem pa so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke blažile nižje cene goriv in maziv za osebna vozila. Te so se znižale za 3,5 odstotka.

Na mesečni ravni so na znižanje cen najbolj vplivale poletne razprodaje oblačil in obutve. Cene oblačil, ki so bile nižje za 13,1 odstotka, so k mesečni deflaciji prispevale 0,7 odstotne točke, cene obutve, ki so bile nižje za 10 odstotkov, pa 0,2 odstotne točke. Malenkost so k deflaciji prispevale nižje cene pogonskih goriv ter druge manjše julijske pocenitve.

Mesečno deflacijo so na drugi strani za 0,4 odstotne točke blažile višje cene počitniških paketov. Te so bile višje za 10,9 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 3,1 odstotka, blago pa za 1,4 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale, cene trajnega blaga pa znižale.