Ketamin se v veterini in medicini že dolgo uporablja kot anestetik, v zadnjem desetletju pa je postalo jasno, da v nizkih odmerkih zelo hitro in dolgotrajno vpliva na bolnike z depresivnimi motnjami. Možnost hitrega zdravljenja depresije je za psihiatrijo pomembno odkritje, saj učinkovitih, hitro delujočih antidepresivnih zdravil danes še ni na voljo: odloženi učinek velja za eno ključnih pomanjkljivosti antidepresivnih zdravil. Znano je, da nekateri bolniki v iskanju bližnjic posegajo tudi po pomirjevalih, ki sicer učinkujejo takoj, a pri rednem jemanju povzročajo hudo odvisnost.
Slovenski raziskovalci rešili uganko
Kljub temu da so znanstveniki v zadnjih letih prepoznali antidepresivno delovanje ketamina, doslej niso znali odgovoriti na vprašanje, na kakšen način ketamin deluje antidepresivno. S tem izzivom se je spoprijela skupina slovenskih raziskovalcev z ljubljanske medicinske fakultete, biomedicinskega centra Celica in Kemijskega inštituta. Prevladujoča teza o antidepresivnem delovanju ketamina je bila, da ta deluje na nevrone. A slovenski raziskovalci so ugotovili, da ketamin v nizkih odmerkih učinkuje tudi na astrocite – celice nevroglije oziroma živčnega opornega tkiva.
Ključno sporočilo njihove študije je, da ketamin antidepresivno verjetno ne deluje prek specifičnih receptorjev, pač pa prek nespecifičnih sprememb strukture membrane. »Predstavljajte si boje, ki plavajo v morju. Te boje bodo imele v Črnem morju drugačno mobilnost kot v Jadranu, saj je gostota vode različna. Podobno je z vplivom ketamina. Ta spremeni gostoto okolice receptorjev in na tak način posredno vpliva na receptorje,« je delovanje katamina ponazoril soavtor študije dr. Robert Zorec. Robustni učinki nizkih odmerkov ketamina na depresivno motnjo so verjetno povezani s spremembo strukture membrane, v kateri »plavajo« receptorji.
Odkritje novega mehanizma delovanja ketamina utegne po Zorčevih besedah pospešiti razvoj takšnih zdravil. »Da pride zdravilo na trg in da ga začnejo predpisovati zdravniki, je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki pa zahtevajo poznavanje mehanizma delovanja zdravila,« je pojasnil.
Hitrejše delovanje, manj stranskih učinkov
Antidepresivi na osnovi ketamina v nasprotju z antidepresivi, ki jih pri nas uporabljamo danes, učinkujejo že v nekaj urah, le en odmerek pa lahko učinkuje dolgotrajno. Olajšali bi lahko tudi težave bolnikov, ki jih pestijo stranski učinki antidepresivnih zdravil. »Antidepresivni učinek ketamina je povezan z nizkim odmerkom, stranski učinki pa so praviloma vezani na visoke odmerke. Že terapevtsko je torej varnost bistveno večja, če je odmerek nizek,« je poudaril Zorec.
Odkritje povečuje tudi možnosti za zdravljenje drugih bolezni, kot je denimo alzheimerjeva bolezen. »Ob nevrodegeneraciji se v možganih nabirajo smeti v obliki različnih plakov. Za odstranjevanje teh plakov skrbi nevroglija, njeno delovanje pa s starostjo peša. Optimistično verjamemo, da bodo naši rezultati prispevali k novim možnostim rešitev teh univerzalnih težav, ki so povezane s staranjem in možgani,« je dejal Zorec.
Kdaj bodo zdravila na trgu?
Ketamin se kot antidepresiv od marca letos že uporablja v ZDA. Ameriški mediji so poročali, da je na voljo le tistim bolnikom, ki jim vsaj dve konvencionalni zdravili proti depresiji nista pomagali. Uporablja se v obliki pršila za nos in le pod zdravniškim nadzorom. Ob odobritvi zdravila s strani ameriške agencije za zdravila so sicer nekateri strokovnjaki opozarjali, da dolgoročne posledice jemanja zdravila niso znane in da je agencija zdravilo odobrila na podlagi pomanjkljivih podatkov.
Kdaj bo ketamin kot antidepresiv na voljo tudi pri nas, še ni znano. »To je težko vprašanje. Zaradi rezultatov naše študije pa se nadejamo, da bo to kmalu,« je dejal Zorec. Potrebe po učinkovitem zdravljenju depresije so pri nas vsekakor velike, celo večje kot v ZDA. Če je ZDA za depresijo boleha 7,1 odstotka odraslih prebivalcev, je v Sloveniji takšnih 9,3 odstotka odraslih.
