Fiskalni svet je danes sporočil, da bi lahko imele nekatere določbe predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ. Zato vlado poziva, da že v postopku javne razprave, ki se je začela 16. julija in bo trajala do 2. septembra, sploh pa ob pripravi dokumenta za obravnavo v nadaljnjih postopkih, transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona.
»Nismo prepričani, da predlagane rešitve dovolj odločno naslavljajo problem stroškov staranja prebivalstva,« je povedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Srednjeročno in dolgoročno povečanje sredstev za socialne transferje bi lahko po oceni fiskalnega sveta brez sprejetja ukrepov, ki bi takšno povečanje nevtralizirali, poslabšalo dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji. Ob tem pa bi sprejetje predloga zakona že na kratki rok »zelo verjetno zaostrilo srednjeročni fiskalni cilj ter povzročilo tudi zahteve po dodatnih fiskalnih naporih zaradi potrebe po izpolnjevanju ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ«.
Fiskalni svet bi rad videl izračune
Fiskalni svet vladi predlaga, naj v postopku sprejemanja zakona pripravi in javno objavi izračune javnofinančnih posledic za daljše obdobje oziroma vsaj za obdobje do leta 2040. Pri tem izpostavljajo povečanje odmernih odstotkov, ki bi se postopno dvigovali do leta 2025, pri čemer opozarjajo, da se po letu 2025 v skladu z demografskimi projekcijami pričakuje povečanje števila upokojencev, kar bi lahko vplivalo na povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja pričakuje njihova hitra rast.
Čeprav na fiskalnem svetu ugotavljajo, da predlog zakona vsebuje tudi rešitve, ki spodbujajo k podaljšanju delovne aktivnosti, pa so po njihovi oceni učinki takšnih ukrepov težje določljivi. Pri sprejemanju zakonodaje z dolgoročnimi javnofinančnimi učinki je zato treba ugotoviti, ali so izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ustrezno naslovljeni, opozarja fiskalni svet.
Med ključnimi spremembami pokojninske zakonodaje je dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, ki bi se pri moških s sedanjih 57,25 odstotka do 1. januarja 2025 zvišal na 63,5 odstotka, kolikor že velja za ženske. Pokojnina bi se za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke; tisti, ki bi želeli kljub upokojitvi delati še naprej, pa bi prva tri leta ob plači prejemali 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov. Novela bi se začela uporabljati 1. januarja 2020.
