Vsak teden so bili lani v povprečju ubiti trije ljudje, ki so branili svoje zemljišče in okolje pred vdorom in pritiski kmetijske in lesne industrije ter rudarstva, v letnem poročilu opozarja Global Witness. Še veliko več pa so jih utišale druge taktike, kot so ustrahovanje, nasilje in zloraba zakonodaje, ki ureja proteste, poudarja poročilo. Pri tem opozarja na »zaskrbljujoč globalni trend« ustrahovanja in zapiranja okoljevarstvenikov.
Daleč najnevarnejša država za okoljevarstvenike in avtohtone skupnosti so bili lani Filipini, kjer so zabeležili 30 umorov, navaja Global Witness. V Kolumbiji so lani v povezavi z okoljskim aktivizmom zabeležili 24, v Indiji 23, v Gvatemali, kjer se je število ubitih aktivistov najbolj povečalo, pa 16 žrtev. »To je pojav, ki ga opazimo po vsem svetu: zagovorniki zemlje in okolja, med katerimi je veliko število avtohtonih ljudstev, so razglašeni za teroriste, razbojnike ali zločince, ker branijo svoje pravice,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorila posebna poročevalka ZN za staroselce Vicky Tauli-Corpuz.
Največji pokol, ki ga je lani zabeležila nevladna organizacija Global Witness, se je zgodil v južni indijski zvezni državi Tamil Nadu, kjer so na protestih zaradi vpliva rudnika bakra na okolje ubili 13 ljudi.
V brazilski zvezni državi Para je bilo lani ubitih najmanj osem zagovornikov zemljišč, vpletenih v spore s predstavniki industrije za proizvodnjo soje, opozarja poročilo. Na filipinskem otoku Negros je skupina oboroženih moških ustrelila devet kmetov, lastnikov zemljišč sladkornega trsa, med njimi so bile tudi ženske in otroci. Odvetnika, ki je zastopal družine žrtev, so ustrelili nekaj dni kasneje, opozarja Global Witness.
Poročilo med drugim navaja, da vlagatelji, med njimi so tudi razvojne banke, s financiranjem izkoriščevalskih projektov spodbujajo tovrstno nasilje. Ni dovolj, da se tuje multinacionalke, ki so povezane s prisvajanjem te zemlje, odločijo za ignoranco, opozarja poročilo in dodaja: »Njihova odgovornost je, da proaktivno zagotavljajo, da bo zemlja, od katere imajo koristi, najeta zakonito, s soglasjem skupnosti, ki na njej živi več generacij.«