Sporazum, s katerim je vlada Jimmyja Moralesa pritrdila ZDA, da je Gvatemala država, varna za migrante, je v gvatemalski družbi sprožil val kritik, ogorčenja in zavračanja zaradi tajnih pogajanj, kršitev ustavnih določil in predvsem, ker država ne more zagotoviti niti varnostnih niti ekonomskih pogojev za sprejem večjega števila migrantov.

V petek so namreč predstavniki Gvatemale v Washingtonu podpisali sporazum o priseljevanju, po katerem morajo ljudje, ki želijo zaprositi za zatočišče ali azil v Združenih državah Amerike in so pred tem prečkali teritorij Gvatemale, to storiti v tej srednjeameriški državi. To pomeni, da ji bodo ameriški mejni organi vračali migrante, ki so potovali čez njeno ozemlje. Do sklenitve sporazuma je prišlo nekaj dni zatem, ko je Trump zagrozil z uvedbo carinskih dajatev na gvatemalske proizvode, če ne bo sprejela prosilcev za azil. »To je velik dan. Z Gvatemalo smo se dolgo pogovarjali o tem in bomo zdaj to izpeljali na pravi način,« je po podpisu dejal Trump in dodal, da bo sporazum obojestransko koristen in bo izločil tihotapce z ljudmi. Ameriški sekretar za notranjo varnost Kevin K. McAleenan pa je pojasnil, da gre za sporazum o »varni tretji državi za migrante«.

Moralesovo izmikanje

Gvatemalski predsednik Jimmy Morales se je uporabi mednarodnopravnega termina »varna tretja država« izognil, ker bi za podpis potreboval odobritev parlamenta. Govoril je o »sporazumu o sodelovanju pri pregledovanju prošenj za zaščito« migrantov, s čimer naj bi preprečil »hude sankcije za Gvatemalo«. Poleg tega je napovedal, da je v naslednjih dneh predviden podpis sporazuma z Washingtonom o izdajanju začasnih vizumov za gvatemalske delavce, ki se bodo tako lahko legalno in varno odpravili na delo na ameriške farme. Po podatkih ameriških mejnih organov je med migranti, ki so jih zajeli na južni meji, okoli 34 odstotkov ljudi iz Gvatemale, 30 odstotkov iz Hondurasa in 10 odstotkov iz Salvadorja. Vsi pa zapuščajo svoje domove zaradi revščine in nasilja, tako kot tisoče drugih migrantov iz Afrike in Azije, ki se v zadnjem času podajajo v ZDA preko Gvatemale in Mehike.

Sami bežijo pred revščino

Govoriti o Gvatemali kot »varni tretji državi« je milo rečeno evfemizem, se oglašajo iz gvatemalske opozicije, pravniških krogov in nevladnih organizacij. Ob tem opozarjajo, da ni natančneje znano, kaj sta se Morales in Trump dejansko dogovorila. Washington govori o enem sporazumu, gvatemalski predsednik o več sporazumih, opominja nekdanji gvatemalski zunanji minister in pravnik Gabriel Orellana. Študentske in civilnodružbene organizacije so do sporazuma kritične, ker v Gvatemali vlada revščina. Konec tedna je bilo izrečenih tudi več opozoril o tem, da država nima ustreznih ekonomskih pogojev za sprejem večjega števila migrantov. Gvatemalski varuh človekovih pravic Jordan Rodas se sprašuje, kako bi lahko sprejeli in pomagali migrantom iz drugih držav, če zaradi slabih pogojev za dostojno življenje Gvatemalo zapuščajo njeni lastni državljani. »To nima nobenega smisla niti logike, vrh tega je nelegalno in neetično,« je dejal.

Kruto in nelegalno početje

Nad načrtom so ogorčeni tudi v organizaciji Amnesty International, kjer pravijo, da je nezaslišan »kakršenkoli poskus prisiliti osebe ali družine, ki bežijo iz svojih držav, naj poiščejo zatočišče v Gvatemali«. Charanya Krishnaswami, direktorica te organizacije za ameriško regijo, je Trumpovo administracijo pozvala, naj ne zapira vrat (ZDA) ljudem, ki iščejo varne pogoje za življenje. Zaskrbljenost je izrazila tudi gvatemalska škofovska konferenca. Glasove nestrinjanja je bilo prav tako slišati v ameriškem kongresu. Demokratski predsednik komisije za zunanje zadeve v ameriškem kongresu Eliot Engel je Trumpov načrt označil za »krutega, nemoralnega in nelegalnega«, ker Gvatemala pač ni varna država. Gvatemala dejansko nima niti zmogljivosti, institucionalne sposobnosti niti virov, da bi lahko dala zatočišče 360.000 migrantom, kolikor jih letno prečka njeno ozemlje.