Pred petimi leti in pol je v Phoenixu v Arizoni izbruhnil škandal, v osrčju katerega se je znašlo vodstvo centra za darovanje delov človeških teles Biological Resource. Po obtožbah, da v podjetju darovanih človeških delov niso uporabljali samo za raziskave, temveč jih naprej prodajali, so ga januarja 2014 preplavili agenti FBI. Ti so tam odkrili vedra, polna odrezanih glav, rok in nog, ter hladilnik, napolnjen z odrezanimi penisi, skupno kar deset ton zamrznjenih človeških ostankov, razkrivajo sodni spisi, ki so zaradi civilne tožbe pred dnevi prišli v javnost.
Ženska glava na moškem trupu
Agente je prizor v centru šokiral: tla so bil prekrita s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, deli telesa so bili naloženi drug na drugega, brez posebnih oznak darovalcev, brez reda in natančnosti, ki sta pri tako občutljivem delu nujna. 1755 so jih našteli, od tega 281 odrezanih glav, 241 delov ramen, 337 nog, 97 hrbtenic, s katerimi so napolnili skoraj 150 vreč za posmrtne ostanke. Trupla naj bi bila po pričevanju agentov razkosana z različnimi žagami, tudi motornimi. Bilo je kot v najhujši nočni mori, so pozneje razlagali. »Na steni je visel moški trup, ki so mu v centru odstranili glavo, na vrat pa mu v slogu Frankensteina prišili žensko glavo,« je strahote na sodišču opisal specialni agent Mark Cwynar. Ni čudno, da mnogi še danes trpijo za posttravmatsko stresno motnjo. »Ponoči nisem mogel spati. Vse skupaj me je spominjalo na trgovino, kjer sekajo človeška telesa,« se je za agencijo Reuters grozljivih prizorov spominjal njegov kolega Matthew Parker.
Iz sodnih spisov je mogoče razbrati, da so najdražje, za 2600 evrov, prodajali celo telo brez glave in ramen, za nekaj sto evrov manj so prodajali trup z glavo, cene hrbtenice so se vrtele okoli 900 evrov, celotna noga okoli tisoč, stopalo se je dalo dobiti že za okoli 400, koleno pa za 350 evrov. Stephen Gore, ustanovitelj centra, ki so ga oblasti zaprle takoj po raciji, je že leta 2015 na sodišču priznal krivdo glede zavajanja strank s špedicijo kontaminiranih vzorcev, za kar je prejel enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo štirih let. Proti njemu poteka še 33 civilnih sodnih postopkov družinskih članov pokojnih, katerih dele telesa so donirali za medicinske preiskave ali darovanje organov. Tako so vsaj mislili. A je med darovanjem organov in darovanjem teles ogromna razlika. Vztrajajo, da so njihove mame, brate, strice po kosih prodajali za dobiček, da so jih v centru zavajali in da posmrtni ostanki niso bili ohranjeni s spoštovanjem do pokojnih. Po pogodbi bi moral center poskrbeti za brezplačen odvoz trupla ter upepelitev tistih delov teles, ki jih od darovalca niso potrebovali. Sorodniki pokojnih se zdaj sprašujejo, čigav pepel so sploh prejeli.
Po znanje tudi na internet
»Morda bi moral biti na letakih o donacijah res malce bolj natančen o tem, kaj počnem. Morda bi bilo tudi bolje, če bi za odločitve o tem, kateri darovalci so primerni ali ne, najel strokovnjaka, ne pa da sem se zanašal na medicinske knjige in internet,« je vodja centra pred leti v pismu zaupal sodniku. Odvetniki tožnikov so razkrili, da ima Gore zgolj srednješolsko izobrazbo, nikoli pa ni imel nikakršnega certifikata za delovanje na področju darovanja organov. Bolj ali manj torej samouk.
V odziv na dogajanje so oblasti v Arizoni pred dvema letoma sprejele zakon, ki podjetjem z darovanimi posmrtnimi človeškimi ostanki ne dovoljuje delovanja brez licence, a zakonodaje še niso implementirali in torej ne velja. V tej zvezni državi tako še vedno ne regulirajo ravnanja s človeškimi telesi v medicinske in raziskovalne namene. Na območju naj bi delovala najmanj štiri podjetja, ki v obliki donacij sprejemajo človeška telesa, a imajo za to licence, peto podjetje pa telesa pokojnih zamrzuje s ciljem, da jih bodo nekoč v prihodnosti znova obudili v življenje. tak, agencije
