V ameriških filmskih spektaklih, v katerih tako ali drugače blestijo različni štirikolesniki, tovrstno vlogo po navadi namenijo »domačim« avtomobilom. Večinoma »ameriškim mišicam«, kot radi poimenujejo svoje tako imenovane muscle cars ali v prevodu »mišičaste avtomobile«. Jasno, ne vedno in ne v vseh, izjeme so predvsem filmi, katerih lokacije snemanj so tudi v drugih kotičkih zemeljske oble, pri čemer so večinoma v ospredju kakšni nemški avtomobili velike trojice (Audi, BMW, Mercedes). No, povsem mirno pa lahko zapišemo, da se v filmih v ospredju dogajanja le redko pojavijo japonski avtomobili, pa čeprav se jih v ZDA proda »na tone«.
Vse skupaj se je malce spremenilo le s franšizo Hitri in drzni, v kateri so – sploh v prvih delih, v katerih je še šlo bolj za pristno avtomobilsko dirkanje z manjšimi kršitvami zakonov, ne pa za reševanje sveta pred njegovim koncem – zablesteli številni predelani japonski športni avtomobili. Po tem jih nekaj časa spet ni bilo na spregled, dokler ni v nemara z atraktivnimi avtomobilskimi vožnjami še najbolj prežetim filmom zadnjih let, Vozniku (Baby driver) iz leta 2017, večini izmed številnih atraktivnih avtomobilskih kadrov v spominu najbolj ostal prav tisti z japonskim avtomobilom – rdečim subarujem imprezo WRX STI.
Dobil ga je za rojstni dan
Omenjeni je bil zvezda uvodne sedemminutne akcije po ulicah Atlante, med katero voznik s »tajnim« imenom Baby (Ansel Elgort) pomaga skupini bančnih roparjev in z vrtoglavo vožnjo na robu mogočega pobegne vsem policijskim patruljam v mestu. Režiser in scenarist Edgar Wright je sicer sprva za avto v uvodnem pobegu želel še enega japonca, toyoto corollo – ta je namreč po statističnih podatkih med največkrat ukradenimi vozili v Atlanti in okolici, bančni roparji pa za pobeg kakopak uporabljajo ukradene avtomobile. A ga je produkcijska ekipa skupaj z distributerjem, ki si je želel bolj »seksi« avtomobila, naposled vendarle prepričala, da se je odločil za subaruja.
Natančnejši podatek pravi, da so za potrebe snemanja uporabili šest različnih rdečih imprez WRX STI letnika 2006, pri čemer jim je vse, kljub nekaterim vratolomnim potezam, uspelo obdržati v voznem stanju. Vsem so seveda namenili tudi kar nekaj dodatkov in jih pošteno predelali, pa čeprav že v osnovi tak avto s štirikolesnim pogonom premore okroglih 280 konjev (206 kW), do stotice pospeši v 5,4 sekunde in doseže končno hitrost 255 kilometrov na uro. Po koncu snemanja so jih večino prodali, enega pa si je zaželel tudi glavni igralec, a mu želje niso izpolnili nemudoma. »Studio Sony sem po koncu snemanja 'nadlegoval' vsaj enkrat na teden. Vsakič znova sem jim dejal: 'Vem, da jih imate šest, pustite enega meni. Plačal bom zanj, naredil bom to, naredil bom ono.' Naposled so le pristali, a je trajalo precej dolgo. Snemanje smo končali maja, dobil pa sem ga prihodnjega marca. Je bilo pa toliko lepše, ker so mi pa podarili za rojstni dan,« se je spominjal Ansel Elgort.
Osemurna zapora
Omenjeni igralec je velik navdušenec nad avtomobili postal šele pred snemanjem filma in med njim, zaradi česar se je udeležil tudi številnih tečajev vožnje, saj je želel določene kadre posneti kar sam. No, naposled jih je večino za volani različnih avtomobilov v filmu, kakopak tudi subaruja, vendarle glavni in izkušeni kaskader Jeremy Fry, ki je sodeloval že v številnih novejših filmih z vratolomnimi vožnjami, od v tej rubriki nazadnje predstavljenega Vozi! (Drive) do Johna Wicka.
Da je Fry s subarujem lahko izvedel vse mogoče trike, na primer obrat za 180 stopinj pri visoki hitrosti, s katero je nato nadaljeval vzvratno vožnjo, so morali enega izmed avtomobilov celo predelati tako, da je imel namesto štirikolesnega pogon speljan le na zadnji kolesi. Velika posebnost filma je bila tudi, da se je režiser na vsak način izogibal vsem računalniško obdelanim posebnim učinkom. Za snemanje uvodnega kadra so imeli tako na voljo le osem ur, za kolikor so bile mestne oblasti v Atlanti pripravljene delno zapreti določene ceste, v tem času pa jim je uspelo posneti prav vse, kar so si zamislili.
