Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju na letni ravni doseglo nižjo gospodarsko rast kot v prvem, a je le-ta še vedno znašala solidnih 2,1 %, hkrati se je inflacija v istem obdobju z 1,8 % na letni ravni približala ciljni inflaciji FED. Kljub solidni gospodarski rasti pa tržni udeleženci pričakujejo znižanje obrestne mere v tem tednu za četrtino odstotne točke. V primeru, da bo prišlo do znižanja, bo to prvo znižanje v ZDA po več kot 10 letih. Razloge za znižanje lahko najdemo predvsem v ohlajanju globalnega gospodarstva, ki je deloma posledica zaostrovanj trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Ohlapnejšo denarno politiko lahko pričakujemo tudi na stari celini. ECB je pretekli teden nakazala znižanje referenčne obrestne mere na naslednjem zasedanju, proučila pa bo tudi morebiten vnovičen začetek kvantitativnega sproščanja.
Tudi tu je pomemben razlog trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, saj je negativen vpliv spora na evropsko gospodarstvo relativno večji kot na ameriško glede na to, da je EU bolj odvisna od mednarodne trgovine. Medtem ko se še nižjih obrestnih mer zagotovo ne veselijo vlagatelji, ki svoja sredstva želijo nalagati v varnejše dolžniške vrednostne
papirje, katerih zahtevane stopnje donosnost so bile že doslej v negativnem območju, pa so se napovedi o skorajšnji ohlapnejši denarni politiki ECB razveselili v Grčiji. Napovedani ukrepi ECB, v preteklosti sprejete reforme in izid zadnjih parlamentarnih volitev so razlog, da se Grčija danes lahko zadolžuje rekordno poceni. Zahtevana stopnja letne donosnosti 10-letne grške državne obveznice je konec preteklega tedna znašala 2,07 %, kar je najnižja zahtevana stopnja letne donosnosti od vstopa Grčije v EMU. Kot zanimivost, na vrhuncu grške dolžniške krize marca 2012 je zahtevana stopnja donosnosti 10-letne grške državne obveznice znašala kar 48 %.
V sredo je Theresa May uradno izročila odstopno izjavo angleški kraljici, nasledil pa jo je populist Boris Johnson. Ob nastopu mandata se je Johnson zavezal, da bo izpeljal brexit z dogovorom ali brez najkasneje do 31. oktobra. Po Johnsonovi prisegi je zato že odstopilo več ministrov, ki se ne strinjajo z izstopom brez dogovora. Čeprav se je možnost brexita brez dogovora povečala, pa bo imel Johnson velike probleme to izpeljati, saj je angleški parlament v preteklosti že izglasoval svoje nasprotovanje takšni rešitvi. Poleg tega je voditelj opozicije Jeremy Corbyn že napovedal, da bo naredil vse v njegovi moči, da Združeno kraljestvo ne izstopi brez veljavnega dogovora, ki bi omogočal lažjo tranzicijo iz EU. Glede na vse težave angleške politike se je možnost novih parlamentarnih volitev še povečala, kar pa bi najverjetneje agonijo z brexitom prestavilo še dlje v prihodnost. Ameriška delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta v preteklem tednu znova dosegla rekordni vrednosti. K pozitivni donosnosti so poleg napovedi o nižjih obrestnih merah v ZDA pomembno pripomogle objave poslovnih rezultatov. Trenutno je objavilo rezultate 253 družb vključenih v S&P 500, od katerih jih je nekaj manj kot 60 % pozitivno presenetilo z doseženim dobičkom. Med slednjimi velja izpostaviti družbo Alphabet, ki je v drugem četrtletju povečala prihodke za 19 %, odkupili pa bodo tudi za 25 milijard lastnih delnic. Po objavi je tečaj delnice Goolge porasel za več kot 9 %. Vlagatelji pa so pozitivno sprejeli tudi odobritev 25 miljard USD vredne združitve mobilnih operaterjev T-Mobile in Sprint.
