»Mora obstajati rešitev, ki zagotovi pravice tako ciprskih Turkov kot Grkov,« je dejal ciprski predsednik.
Micotakis pa je pozdravil za 9. avgust napovedano srečanje političnih vodij ciprskih Grkov in Turkov, Nikosa Anastasiadesa in Mustafe Akincija v Nikoziji. Voditelja nameravata preučiti, ali je možen nov krog pogovorov o premostitvi razdeljenega otoka.
Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Južni del s prestolnico Nikozija je mednarodno priznan in je od leta 2004 del Evropske unije, medtem ko severni del še vedno zaseda turška vojska. Turčija je edina, ki severni Ciper priznava kot samostojno državo.
Ankara je pred dvema mesecema napovedala črpanje nafte in plina pred obalo Cipra in tja zdaj poslala dve ladji, kar Nikozija in EU ocenjujeta za nezakonito početje. Turčija pa ima območje pred severno ciprsko obalo, kjer naj bi začeli črpati nafto in plin, za del svojega ozemlja in je v letih 2009 in 2012 podelila podjetju Turkish Petroleum ustrezna dovoljenja.
EU se je zaradi tega sredi meseca dogovorila za ukrepe proti Turčiji, ki vključujejo zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.
Številni poskusi Združenih narodov, da bi ponovno združili otok, so propadli in to je danes eno najbolj militariziranih območij na svetu. Samo na severu otoka je več kot 35.000 turških vojakov.
