Agencija za varstvo konkurence je izdala dovoljenje za združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer. S tem je bilo sprejeto še zadnje regulatorno dovoljenje, ki je potrebno za združevanje medijskih hiš, sta danes v skupni izjavi povedala predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan in direktor Večera Uroš Hakl. »Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev v obeh družbah ocenjujemo kot nujnega. Po preučitvi odločbe bosta družbi nadaljevali proces združevanja,« sta dejala Petan in Hakl. Na agenciji danes podrobnosti iz odločbe niso razkrili, tudi vodstvi obeh družb vsebine še nista komentirali.
Narodni in kulturni pomen
»Odločitev, da se Dnevnik in Večer povežeta in združita v skupnem izdajateljskem podjetju, je zagotovo ena najpomembnejših odločitev v zgodovini obeh časnikov,« je potezo AVK ocenil odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. »Sprejeta je bila zato, da bi lahko časnika stala in obstala. Če upoštevamo narodni in kulturni pomen Dnevnika in Večera, taka aluzija na očeta slovenske pisane besede (Primoža Trubarja, op. p.) sploh ni neutemeljena. Živimo pač v časih, ko se časopisi, a ne le časopisi, marveč vsi klasični mediji, ki stavijo na kakovost informacije, profesionalizem in na lastno verodostojnost, borijo za obstoj,« je opozoril Lesjak. Urednik je ob tem zagotovil, da bosta oba časopisa »ostala, kar sta – ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer«.
»Soglasje, ki ga je AVK podala k našemu projektu, je najboljša možna novica za Dnevnikove bralce, saj jim zagotavlja višjo kakovost Dnevnika in spletnega portala dnevnik.si,« pravi Lesjak. »To je tudi dobra novica za slovenske medije, saj bo konkurenčni boj zvišal kakovost vseh tistih medijev, ki profesionalnost razumejo ne le kot stanovsko zahtevo, ampak tudi kot poslovno priložnost,« je dodal.
Kot smo že poročali, nameravata v novo skupno izdajateljsko podjetje DV mediji družbi Dnevnik in Večer vložiti vsaka 50-odstotni delež. K združitvi je soglasje že podalo tudi ministrstvo za kulturo. Po dostopnih informacijah bosta časnika še naprej izhajala kot samostojni izdaji, do povezovanja pa naj bi prišlo zlasti pri distribuciji časopisov, pri pridobivanju oglasov, tiskanju in nekaterih drugih poslovnih dejavnostih. Združevanje v novo podjetje naj bi bilo po neuradnih informacijah dokončano čez šest do devet mesecev.
»Bistveno zaostrene razmere, v katerih se tudi številni večji mediji na večjih trgih borijo za preživetje, zahtevajo tudi ukrepe, ki bi bili še pred desetimi leti nepredstavljivi. Novinarske in druge moči bosta povezali uredništvi, v katerih delujejo številni odlični, dokazani novinarji in ki stavita na kakovost, verodostojnost, visoko poklicno integriteto,« se je na odločitev odzval odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Novinarji in država za ohranitev kakovosti
Društvo novinarjev Slovenije je danes pozvalo k »ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in k ohranitvi delovnih mest«. V izjavi za javnost so še zapisali, da lastniki »v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini«.
Kot je znano, je k reševanju tiskanih medijev, ki jih pesti upadanje naklad in oglaševalskih prihodkov, pristopila tudi država. Eden od ukrepov je načrtovano znižanje stopnje davka na dodano vrednost za tiskane knjige in periodične publikacije, med katere sodijo tudi tiskani dnevni časopisi; poleg tega pa s prenovo zakona o medijih ministrstvo za kulturo načrtuje podeljevanje subvencij za preiskovalno novinarstvo ter za ohranitev novinarskih delovnih mest.
