V nasprotju s prevladujočo ideologijo v višegrajski skupini držav, ki so nagnjene h ksenofobiji, nacionalizmu, populizmu in konservatizmu, je Čaputova zagovornica modernih zahodnih vrednot in evropskega združevanja ter strpna do migrantov. Nekatera svoja stališča je zdaj predstavila v intervjuju za pariški dnevnik Le Monde. Pogovor je nastal ob njenem obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, ki ji je kot liberalec ideološko blizu, tudi na primer glede odnosa do homoseksualcev in splava.
Najprej je Čaputova poudarila, da ima kot predsednica države, izvoljena od vseh Slovakov na volitvah, možnost, da prepreči imenovanje sodnikov in tožilcev. »Zame je delovanje sodnega sistema izjemnega pomena,« je dodala. »Vsi v postkomunističnih državah se soočamo z vprašanjem, kako izboljšati delovanje pravosodja. Rada bi sprožila spremembe na tem področju in imam možnost, da vplivam na to, kdo bo sodnik in tožilec, prav tako lahko mobiliziram politično podporo za take spremembe.« Njen vpliv na imenovanje novega državnega tožilca drugo leto na primer ne bo všeč nekdanjemu socialdemokratskemu premierju Robertu Ficu, saj je sedanji vodja tožilcev njegov nekdanji sošolec, ki je preprečil aretacije več pomembnih socialdemokratskih politikov.
Čaputova pravi, da se za zdaj dobro razume s predsedniki Češke, Madžarske in Poljske, ki so zagovorniki neoliberalne demokracije. A dodaja. »Moje dojemanje vloge Slovaške v EU je nekoliko drugačno od predstav teh treh mojih kolegov glede vloge njihovih držav v EU.« Svojo zmago na predsedniških volitvah pripisuje temu, da so Slovaki podprli njeno zavezanost EU in Natu.
Pod Meciarjem Slovaška skoraj izgubila vse svoboščine
V Pragi je šla na grob Vaclava Havla, nekdanjega predsednika Češke, a je sedanji predsednik Miloš Zeman ni pospremil. Na Poljskem pa so v vladajoči ultrakonservativni stranki Zakon in pravičnost, ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, nezadovoljni z njenim hvaljenjem nekdanjega predsednika Lecha Walese.
Havla in Waleso ceni, ker sta veliko prispevala k zrušitvi komunizma. »Zame je sporočilo iz novembra 1989 absolutno bistveno: po zaslugi leta 1989 uživamo svobodo združevanja in izražanja ter politični pluralizem,« pravi in dodaja, da je Slovaška pod Vladimirjem Mečiarjem v 90. letih skoraj izgubila vse te svoboščine.
Višegrajska skupina je logičen »odgovor na določene specifične izzive« in »regionalne interese«. A Čaputova še pravi: »Postati moramo tudi aktivni in konstruktivni partner vse EU. Ta regionalna povezava štirih držav se mora vrniti k vrednotam, ki so bile na začetku njene ustanovitve: k enotnosti Evrope, demokraciji, pravni državi itd.«
Višegrajsko zavračanje kompromisa z zahodnimi članicami EU glede migrantov pa vidi takole: »Migracijsko vprašanje je problem vse EU. Moramo biti med tistimi državami, ki iščejo rešitev, čeprav kot država nismo cilj migrantov. Res je v naši regiji to občutljivo vprašanje, nedvomno zato, ker v naši preteklosti naših ljudi nismo navadili na razlike, različne kulture in različne ljudi. Pomembno je, da najdemo ravnotežje med dvema dejavnikoma: upoštevanjem strahov naših ljudi, zlasti ko se razpravlja o iskanju rešitev, obenem pa moramo sodelovati pri reševanju problema, na primer s krepitvijo meja in prizadevanji za odpravljanje vzrokov migracij.«
Njena izvolitev je bila v veliki meri del protestnega gibanja po umoru mladega raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove partnerke. Ob tem je pohvalila odziv civilne družbe, ki je na miren način dosegla odstop premierja Fica.
»Preiskava je pokazala na tesne povezave med kriminalci in vrhom politike,« pravi Čaputova, ki upa, da bodo vse te spremembe vplivale tudi na parlamentarne volitve prihodnje leto.
