»Ko smo prispeli na kraj nesreče, nisem mogel verjeti, da lahko v naselju z omejitvijo 50 kilometrov na uro nastane razdejanje na tako veliki razdalji in s takšnimi poškodbami na avtih. Celo na avtocesti redko vidiš kaj takega, pa so hitrosti tam lahko res visoke,« je svoje prve vtise s prihoda na kraj prometne nesreče, ki se je 13. septembra 2014 zgodila na Viru pri Domžalah in v kateri je umrl domačin, 22-letni Jordan Latas, na sodišču opisoval policist postaje prometne policije Ljubljana Mitja Maček.
Zaslišali so ga na sojenju 29-letnima kosovskemu državljanu Elbasanu Destaniju in slovenskemu državljanu kosovskih korenin Arditu Ademiju, obtoženima nevarne vožnje v cestnem prometu. Čeprav se je nesreča zgodila že pred skoraj petimi leti, sojenje pa začelo pred tremi, je še vedno odprtih kar nekaj vprašanj o tem, kaj se je dogajalo pred trčenjem, med njim in tik po njem. Pa čeprav so v primer pritegnili že tri prometne strokovnjake, nazadnje pa zaslišali tudi Mačka, ki je vodil ogled kraja nesreče. »Vedno manj mi je jasno,« je na zadnji obravnavi ušlo celo sodnici porotnici.
Drug za drugim ali vzporedno
Usodnega dne ob pol štirih popoldne je Latas s hondo civic zapeljal levo s parkirišča nasproti trgovine Tuš na Viru na prednostno Papirniško ulico, ko sta po njej pripeljala Destani z audijem A6 in Ademi z audijem A4. Destani je treščil v hondo, Ademi pa med umikanjem v hidrant in betonski zid ene hiše, nato pa še v podporni zid in steber žičnate ograje druge hiše, piše v obtožnici. Glede tega, kako so se gibala vozila po nesreči, je bilo sicer na sojenju slišati različna mnenja, izvedenci si namreč niso soglasni, ali je določene sledi, ki so ostale po trčenju, za seboj res pustil audi A4, kot mu jih pripisuje Maček oziroma policija, ali pa A6. »Vse se je dogajalo zelo hitro, vse je letelo po zraku. Po trčenju pa se je tudi tako močno kadilo, da mislim, da dogajanja nihče ni videl,« je težave pri preiskovanju opisal Maček.
Prav tako ni prav jasno dogajanje pred nesrečo. Obtožena sta zatrdila, da sta vozila po desnem pasu, Ademi z A4 spredaj, Destani pa za njim. Po Destanijevih besedah je audi pred njim iz njemu neznanega razloga začel zavirati in zaradi tega nekoliko poplesavati, zato se je instinktivno umaknil levo na nasprotni vozni pas, kjer pa je že naslednji trenutek trčil v hondo. Tudi Maček je ugotovil, da sta vozila po desnem pasu, toda najprej Destani in šele nato Ademi. Do trčenja je po njegovem mnenju na levem voznem pasu prišlo, zato ker se je Destani pred hondo umikal v levo. Dve priči sta sicer povedali, da sta črna audija pred nesrečo vozila vzporedno oziroma skoraj vzporedno, torej eden na levem in drugi na desnem voznem pasu, in da sta tekmovala oziroma dirkala. Maček je dejal, da jima to brez drugih dokazov ne bi smeli očitati; v tem primeru bi prišlo vsaj do kontakta A4 s hondo in sledi bi bile drugačne. »Vsak očividec je nekaj videl, ko smo jih vprašali podrobneje, pa so se izgubili,« je komentiral izjave o vzporedni vožnji.
Trikrat hitreje, kot je dovoljeno
V vsej tej zmedi pa ni nobenega dvoma, da sta vozila absolutno prehitro. »Že takoj ob prihodu na kraj sem sklepal, da več kot 100 kilometrov na uro. Priče so to potrdile. Slišale so hrup motorja pri visokih obratih, zvok kotaljenja pnevmatik,« je našteval policist. Tudi sodni izvedenci za preiskavo prometnih nesreč so se strinjali. Po izračunih Janeza Kopača sta Destani in Ademi vozila z okoli 165 kilometri na uro, torej trikrat hitreje od dovoljene hitrosti. Izvedenec Stanko Špehar je govoril o najmanj 160 kilometrih na uro, Niko Čertanc, ki ga je angažirala obramba, pa je Destanijevo trčno hitrost ocenil na 120 do 140 kilometrov na uro, Ademijevo pa 100 do 120.
Sojenje se bo nadaljevalo sredi septembra.
