Predsednik mestne vrhuške Slovenske demokratske stranke (SDS) spet piše. Nekoč je v več monografijah pral in mehčal lik in delo večnega strankarskega prvaka, zdaj si Dejan Kaloh izmišlja novo zakonodajno besedilo, s katerim bi zaščitil častitljivo modro kavčino, Guinnessovo rekorderko. »Stara trta je nacionalnega pomena, nima pa niti hišice, v kateri bi bil recimo stražar, ki bi bil oblečen srednjeveško in pazil nanjo,« je svoje zamisli Kaloh ubesedil novinarju Večera. »Vsekakor bo predlog zakona opredeljeval vire financiranja in vse potrebno, da Stara trta dobi status, ki si ga zasluži.«
Državnozborski poslanec SDS ni podrobneje razkril osnutka uniforme srednjeveškega stražarja trte. Zato ni znano, ali bo nosil kučmo, kot jo imajo denimo stražarji buckinghamske palače. Pa tudi tega se še ne ve, po kakšnem obredu bi potekala svečana menjava straže. Morda bo podoben sobotnemu, ki tradicionalno privablja množice pred grški parlament v Atenah.
Naj Kaloh paradira pred trto
»To, kar govori gospod poslanec, so militantne nebuloze,« pravi mestni viničar Stane Kocutar. Trta ne potrebuje ne zakona, še manj stražarja. »Naj najde nekoga, ki bo v tej vročini stal na soncu. Razen če bi gospod Kaloh rad sam paradiral pred Staro trto.«
Pridelek mestne turistične znamenitosti se bo tudi v bodoče varoval v skladu s slovensko štajersko kulturno dediščino. S klopotcem. Pred hišo Stare trte na mariborskem Lentu so ga malečniški brači svečano postavili v soboto.
Oblika in sestava klopotca v Sloveniji nista predpisani s posebnim zakonom. Kar pa ne pomeni, da ga lahko izdela vsak po svoje. Treba je slediti stoletni tradiciji, po kateri ločujemo tri osnovne tipe: slovenjegoriškega ali prleškega z dvema paroma perutnic, haloškega s tremi pari in avstrijskega, ki ima štiri pare perutnic. Tisti na Lentu ima dva para.
V gnoju dobi lepši glas
Klasični klopotec je sestavljen iz 40 delov in šestih vrst lesa, je strokovno razložil Oskar Neuvirt, aforist, gasilec, pirotehnik in velik ljubitelj klopotcev. »Deska, po kateri tolče, je iz češnje, kostanja ali javorja. Nekoč so jo za dva tedna namakali v gnoj, ker je s tem dobila lepši glas. Njen les mora biti nekoliko mehkejši od maclekov, kladivc, ki tolčejo po deski. Ti so iz hrasta, gabra, javorja in jesena.«
Sobotno postavljanje klopotca se je zavleklo. Alojz Jenuš - Slavek, zabavljaški vodja malečniških bračev, je namreč na konjski voz naložil napačno gred. Čeprav čakanje v pasji vročini ni bilo nikomur prijetno, ima tudi tovrstno zavlačevanje tradicijo. Viničarji in njihovi pomagači so z domnevno nerodnostjo izsilili priložnost, da so začasno odložili delo. In se odžejali z glažem vina. Ali dvema.
»Nekoč odganjal, danes vabi,« piše na Neuvirtovem modrem predpasniku. »Klopotec nekoč ni odganjal zgolj požrešnih ptičev. Njegovo postavljanje je bilo tudi zlovešče znamenje za viničarje, ki so obdelovali vinograde,« poduči. »Gospodar je v tem času delal obračun. In če ni bil zadovoljen s svojim viničarjem, ga je odgnal od hiše. Temu se je reklo vencerlova smrt.«
Klopotec na Lentu ne bo odganjal galebov, ki jih je globalno segrevanje privabilo na Dravo. Pa tudi ne viničarjev, saj teh ni več. Pravzaprav se klopotec sploh ne bo vrtel, ker bi s tem motil stanovalce. Tradicionalni mlin na veter bo tiho privabljal turiste k hiši iz 16. stoletja, ki je daleč najbolj fotografirano poslopje v Mariboru. Prastara žametovka je postala tako prepoznavna blagovna znamka mesta, da zavod za turizem z njo trži turistično destinacijo Maribor - Pohorje tudi na nogometnih tekmah. Z NK Maribor je podpisal približno deset tisočakov vredno pogodbo, ki vključuje objavo oglasov na LED-panojih na tekmah v Ljudskem vrtu.
Stara trta ne sodi na nogometno igrišče
Kocutarju ta promocijska poteza ni všeč. »Spominjam se, da so pred leti viole provocirale green dragonse in so jim ti odvrnili z napovedjo, da bodo požagali Staro trto. Stara trta ne sodi na nogometna igrišča, kjer utegne še katerim drugim huliganom dati zamisel, kako bi lahko Mariboru prizadejali škodo.«
Z zdravstvenim stanjem najstarejše žlahtne vinske trte in njenega grozdja je mestni viničar zelo zadovoljen. Očitno ji vročina ustreza. »Grozdje je fenomenalno, pridelek bo odličen. Cvetela je najkasneje v zadnjih desetih letih, šele 24. maja. Zdaj pa dozorevanje že prehiteva, grozdje se je včeraj začelo barvati, kar je teden dni prej kot običajno,« nam razloži. Svečana trgatev bo 22. septembra.
