Nekateri protestniki so nosili transparente levičarske gverilske skupine Farc, ki je leta 2016 s tedanjimi oblastmi podpisala mirovni sporazum in tako končala polstoletni oboroženi konflikt ter postala politična stranka.

Zadnja še aktivna gverilska skupina je po podpisu sporazuma tako ostala Nacionalna osvobodilna fronta (ELN) z okoli 1500 člani. Poleg nje so za večino smrti po oceni tožilstva odgovorne oborožene skupine trgovcev z drogami.

»Pobijajo nas, toda rojevajo se semena življenja in dostojanstva,« je na shodu v prestolnici Bogoti dejal eden od protestnikov.

Protesta v pristaniškem mestu Cartagena se je udeležil tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque, a del protestnikov sodeč po posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, nad njegovo prisotnostjo ni bil ravno navdušen. »Danes smo združeni v boju proti nasilju in trgovini z drogami, zaradi katerih oborožene skupine napadajo družbene voditelje v državi,« je pred shodom dejal Duque.

Do protestov je prišlo po uboju aktivistke Marie del Pilar Hurtado v severnem delu Kolumbije minuli mesec. Po državi je zaokrožil tudi videoposnetek njenega sina, kako joče ob njenem truplu.

Oboroženi konflikti so v Kolumbiji od leta 1958 zahtevali najmanj 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.