Teh dni je v dvorani Tabor mogoče videti rdeče-črne zastave, ki sporočajo, da v mestu poteka pomemben anarhističen dogodek. Ljubljana gosti kongres Internacionale anarhističnih federacij, ki ga vedno v drugi državi organizirajo vsaka tri ali štiri leta. »Srečamo se, da se pogovorimo, kateri so naši družbeni boji. Kaj se v posameznih regijah dogaja in kako naslavljati sodobne oblike zatiranja, pa naj gre za seksizem, podnebne spremembe, gentrifikacijo, militarizem, vojne, kapitalizem ali kaj drugega,« je dejala ena od predstavnic Federacije za anarhistično organiziranje in dodala, da anarhizem ni v nasprotju z organiziranjem, ampak da nasprotuje kakršni koli hierarhiji, in da se želijo organizirati horizontalno, tako da nihče ni močnejši od drugega. »Ne priznavamo nobenih oblik zatiranja nad ljudmi, živalmi ali naravo. Želimo družbo, v kateri bi bilo vsako življenje spoštovano,« je dodala.

Med obiskovalci iz več kot 15 držav, ki prihajajo vse od Japonske do Venezuele, je na Taboru tudi argentinska skupina z imenom Federacion Libertaria Argentina (FLA), ki jo predstavljata Veronica Scardamaglia in Analia Perez. Ti sta tovarišicam in tovarišem iz drugih držav med drugim razložili, kako poteka njihov boj za pravice žensk. Ta se je okrepil leta 2015, ko je nastalo feministično gibanje Ni una menos (niti ena več, op. p.), ki že s svojim imenom nakazuje na boj proti nasilju nad ženskami, še posebno proti femicidu, nasilnim smrtim žensk. Gibanje je sicer razširjeno po več državah Latinske Amerike, skupno pa mu je, da gre za kolektivni boj proti mačističnemu nasilju.

Zaradi nasilja vsak dan umre ena ženska

Kot sta povedali naši sogovornici, je leta 2015 v Argentini 286 žensk umrlo zaradi nasilja moških nad njimi oziroma ena na trideset ur. Tri leta kasneje jih umre še več – ena na dan. Femicid sicer ni argentinska posebnost. Obstaja povsod po svetu. Pred časom je na primer sociologinja Jasna Podreka, ki je podrobno preučevala intimno-partnerske umore, eno od vrst femicida, ugotovila, da je to vzrok za 43 odstotkov vseh nasilnih smrti žensk v Sloveniji.

»Umorov je v Argentini v resnici še več, saj za nekatere, predvsem tiste v revnejših soseskah, nikoli ne izvemo,« je dejala Veronika Scardamaglia, psihologinja in profesorica na eni od argentinskih fakultet, ki sodeluje pri povezovanju žensk tako med seboj kot z bolnišnicami. »V Argentini je splav še vedno nelegalen, razen če je nosečnost posledica nasilja ali če gre za zdravstvene težave. Toda vse ženske ne vedo, da imajo v določenih situacijah pravico do splava, zato jih skušamo informirati. Ko določena ženska potrebuje dostop do legalnega splava, ji dam številko zdravnikov in vzpostavim povezavo,« je dejala Scardamaglieva, ki se redno udeležuje protestov za pravice žensk in transspolnih oseb ter je tako kot Perezova in njune tovarišice aktivna na številnih področjih – pri zahtevah za legalizacijo splava, kritiki sodnega sistema, ki je, kot pravita, mačističen, podpirata tudi predloge zakona, ki bi opredeljeval nasilje nad ženskami. »Storilci velikokrat niso kaznovani, nasilje nad ženskami je normalizirano. Pred leti sta proteste izvabila posilstvo in umor 16-letnice, pri čemer so storilci dobili kazen le za distribucijo mamil,« je dejala Perezova.