Na nacionalni ravni se Japonska šele začenja resneje ukvarjati s problematiko odpadkov, a občinske oblasti v Kamikatsuju na otoku Shikoku so si že pred leti kot prve v državi zadale, da bodo do leta 2020 v celoti delovali po načelu zero waste. To pomeni, da odpadkov ne bodo odlagali ali jih sežigali, ampak bodo njihovo količino zmanjšali, kar bo vseeno nastalo, pa reciklirali.
V odločitev so bili prisiljeni, ker so morali leta 2000 zapreti eno od dveh sežigalnic v občini, ki ni več izpolnjevala zahtev glede izpustov. Ker niso imeli sredstev za izgradnjo sodobnejše sežigalnice, so se odločili za uveljavitev koncepta zero waste.
Odpadke sortirajo, razstavljajo in perejo
Prebivalci Kamikatsuja morajo zdaj odpadke ločevati zelo natančno, da so primerni za reciklažo. Razdelili so jih v kar 45 kategorij – od zobnih ščetk do pohištva. V mestnem reciklažnem centru je za vsako kategorijo na voljo več deset različnih zabojnikov.
Poleg tega občina ne zagotavlja odvoza odpadkov, ampak jih morajo prebivalci sami pripeljati v reciklažni center ter vsakega odložiti v za to določen zabojnik. Če je embalaža sestavljena iz različnih snovi, jo morajo razstaviti, poskrbeti pa morajo tudi, da je pred reciklažo oprana in posušena.
»Zapleteno je,« je priznala 39-letna prebivalka Naoko Yokohama, »ampak odkar sem se pred letom dni priselila, sem postala bolj okoljevarstveno zavedna«.
Pri tem pa so v Kamikatsuju tudi zelo uspešni: leta 2017 so reciklirali okoli 80 odstotkov vseh odpadkov, medtem ko jih na nacionalni ravni Japonci reciklirajo le 20 odstotkov. Zato verjamejo, da jim bo prihodnje leto uspelo doseči zastavljeni cilj in postati prvo mesto zero waste v državi.
Kitajska še bistveno bolj velikopotezna
Če so si na Japonskem ambiciozen načrt okolja brez odloženih odpadkov najprej zadali v majhnem mestu, pa v milijardni Kitajski razmišljajo širše. Šanghaj, ki se duši v odpadkih, je namreč s 1. julijem zagnal doslej najsmelejši program recikliranja.
Okoli 25 milijonov prebivalcev te metropole vsak dan ustvari kar 26.000 ton odpadkov. Oblasti pa so mesto zdaj izbrale za pilotni program, ki naj bi služil tudi kot podlaga za kasnejšo uvedbo sheme ločevanja in recikliranja odpadkov po celotni državi. To bi bila največja tovrstna shema na svetu, navaja AFP.
Tudi v Šanghaju je osnovno vodilo izjemno natančno ločevanje odpadkov. Tako je na primer potrebno ločevati celo različne vrste kosti; ribje kosti ne gredo v isti zabojnik kot svinjske. Oblasti so izdelale kompleksen diagram za razvrščanje odpadkov, ki ga morajo prebivalci upoštevati.
Poleg tega so na delo poslale na tisoče prostovoljcev, ki nadzirajo ločevanje. In kdor krši pravila, mora plačati kazen. Globe se gibljejo od 200 juanov (okoli 25 evrov) za gospodinjstva do 50.000 juanov (okoli 65000 evrov) za podjetja.
Takšen sistem pa prinaša tudi težave. Kitajski mediji so tako poročali, da je neka ženska skoraj zadavila prostovoljko, s katero se ni strinjala glede pravil ločevanja odpadkov. Nezavestno prostovoljko so rešili, ženska pa je končala v priporu.
