Niso bili samo mladinci, ampak tako kot Zoranič tudi nostalgični brigadirji izpred več kot treh desetletij, ko so mladinske delovne brigade še pred bivšo Jugoslavijo odpele svoj labodji spev. Ne na sejanju mednacionalnih trenj, ampak v spremenjenih pogledih na delo in solidarnost. Pelka Tesić je bila tako pri 76 letih res najstarejša brigadirka, a se je jezila, ko ji je kdo rekel, da je stara. »Mlada sem, po duši mlajša od polovice teh tukaj,« se je znala hudomušno jeziti, ko je poprijela za vsako delo. To je bilo osredotočeno na preurejanje obrežja umetnega jezera na reki Ibar v plažo na »pazarskem morju« in v športne terene ter pešpoti v okolici samostana Đurđevi stupovi iz 12. stoletja, uvrščenega na Unescov seznam svetovne dediščine. Dvotedensko brigadirsko druženje, na katerem po zaslugi nostalgičnih udeležencev ni manjkalo ikonografije in pesmi z delovnih akcij v bivši Jugoslaviji, se ta konec tedna končuje, letos pilotski projekt pa naj bi dobil nadaljevanje v širše zastavljeni MDA »Ribariće 2020«. Če bi prisluhnili Tei Petkovski, študentki iz Ohrida, ki je dejala, da je veliko slišala o delovnih akcija, še posebej o tovarištvu in prijateljstvu, in je to želela izkusiti, prostovoljcev ne bo manjkalo. In verjetno ne bi bilo narobe, če bi se tja preselili mladi, zdaj zagledani v resničnostne šove komercialnih televizij, iz katerih sprejemajo življenjske nauke.